NOSEČNIŠKA SLADKORNA BOLEZEN

Standardno

Kaj je nosečniška sladkorna bolezen?

Nosečniška sladkorna bolezen (v nadaljevanju NSB) se pojavi, ko telo med nosečnostjo ne more proizvesti dovolj inzulina. Inzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka in deluje kot ključ za prepuščanje krvnega sladkorja v celice v telesu za uporabo kot energija. NSB je stopnja glukozne intolerance z začetkom ali prvo prepoznavo med nosečnostjo.

Vrste NSB

Poznamo dve različni vrsti. Prvi tip NSB se lahko obvladuje brez zdravil, nivo sladkorja se uravnava z dieto in zdravim življenjskim slogom. Pri drugem tipu nosečniškega diabetesa pa se nivo sladkorja uravnava z zdravili. Ob pojavu NSB nosečnica običajno nima nobenih simptomov. Zdravstveni delavci pa lahko prepoznajo dejavnike tveganja glede na pretekle osebne ali družinske bolezni in življenjski slog ženske.

Kdaj se najpogosteje pojavi in zakaj?

NSB se po navadi razvije v drugem in tretjem tromesečju. Med nosečnostjo se izločanje inzulina močno poveča, kar je zlasti v drugi polovici nosečnosti, predvsem posledica fiziološke inzulinske rezistence. To pomeni, da so ženske manj občutljive na terapijo z inzulinom. Če se razvije nosečniški diabetes, nosečnica potrebuje pogostejše preglede, ki so pogostejši v zadnjem trimesečju. Takrat se redno spremlja raven sladkorja v krvi in zdravje ploda. Poostreno spremljanje pa je pomembno, ker lahko NSB poveča tveganje za visok krvni tlak pri ženski, med nosečnostjo, kasneje v življenju pa je takšna ženska bolj ogrožena za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Pri plodu pa je večje tveganje, da bo prevelik za svojo gestacijsko starost, pojavi se lahko tudi prezgodnji porod in večje tveganje za nizek krvni sladkor po porodu.

OGTT TEST

 Presejanje za nosečniško sladkorno bolezen se opravi ob rednih pregledih v  nosečnosti. Če je raven glukoze v krvi na tešče normalna, v prvem tromesečju, se v drugem tromesečju, natančneje od 24. do 28. tedna nosečnosti vsem nosečnicam ponudi obremenilni glukozni tolerančni test ali OGTT, za odkrivanje nosečniške sladkorne bolezni. Test traja približno 3 ure. Pred pričetkom testa mora biti nosečnica 8 ur tešča. Najprej se bo določila vrednost glukoze na tešče, z odvzemom krvi. Če bo vrednost glukoze večja ali enaka 5,1 mmol/L, je to dovolj za postavitev diagnoze. Če pa bo vrednost pod 5,1 mml/L, pa bo nosečnica popila 75 g glukoze raztopljene v 3 dcl vode. Nadaljnje vzorce krvi bodo odvzeli 60 in 120 min po zaužitju raztopine. Čeprav so kakršni koli zapleti v nosečnosti zaskrbljujoči, obstajajo dobre novice. Med nosečnostjo se lahko NSB nadzoruje z uživanjem zdrave hrane, telesno vadbo in po potrebi z jemanjem zdravil. Uravnavanje krvnega sladkorja lahko ohrani zdravje nosečnice in njenega otroka ter prepreči težaven porod. Priporočljiva je tudi zmerna telesna aktivnost. Na splošno se ženskam z nosečniškim diabetesom svetuje 30 minut zmerno intenzivne aerobne vadbe vsaj 5 dni na teden.

REFERENCE:

Rodriguez, B., S., Q, Mahdy, H. (2022) Gestational Diabetes. StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK545196/

Johns, E. C., Denison, F. C., Norman, J. E., & Reynolds, R. M. (2018). Gestational Diabetes Mellitus: Mechanisms, Treatment, and Complications. Trends in endocrinology and metabolism: TEM29(11), 743–754. https://doi.org/10.1016/j.tem.2018.09.004

Szmuilowicz, E. D., Josefson, J. L., & Metzger, B. E. (2019). Gestational Diabetes Mellitus. Endocrinology and metabolism clinics of North America48(3), 479–493. https://doi.org/10.1016/j.ecl.2019.05.001

CDC (30. 12. 2022). Gestational diabetes. https://www.cdc.gov/diabetes/basics/gestational.html

Zastoj rasti ploda

Standardno

Zastoj plodove rasti oziroma IUGR (intrauterine growth restriction)  je stanje, pri katerem plod ne raste tako hitro, kot je pričakovano. Zdravnik rast ocenjuje s posebnimi grafi, ki izrisujejo t. i. rastne krivulje. Rastne krivulje predvidijo, da plod z vsakim tednom nosečnosti postaja večji. Medicinska definicija IUGR pomeni težo ploda pod 10. percentilo vrednosti krivulje za trajanje nosečnosti.

Slovenski ginekologi primerjajo rast ploda s krivuljami, ki so prilagojene slovenski populaciji plodov.

Vzroki zastoja rasti so:

  • zaradi bolezni matere,
  • zaradi nepravilnosti posteljice,
  • zaradi nepravilnosti pri plodu.

TIPI IUGR-JA

Zastoj rasti je lahko simetričen ali nesimetričen.

Simetričen zastoj pomeni, da ima v tem stanju plod splošno omejitev rasti in zmanjšanje velikosti vseh notranjih organov. Dejavniki tveganja, ki lahko privedejo do simetričnega zastoja rasti, so:

  • kromosomske in genetske nepravilnosti ploda,
  • okužbe med nosečnostjo,
  • zloraba alkohola, drog in kajenja,
  • anemije,
  • sladkorna bolezen.

Nesimetričen zastoj pomeni stanje, pri katerem je trebuh otroka manjši od glave in možganov, ki so normalne velikosti. To stanje je težje diagnosticirati in lahko ostane neopaženo do tretjega trimesečja. Dejavniki tveganja, ki privedejo do nesimetričnega zastoja rasti, so:

  • povišan krvni tlak,
  • ledvična obolenja,
  • srčne bolezni,
  • preeklampsija.

VODENJE NOSEČNOSTI

Sum na zastoj rasti se lahko postavi že s kliničnim pregledom, potrdi pa se z ultrazvočnim merjenjem obsega glavice in obsega trebuha.

Nosečnice, ki so ogrožene z zastojem rasti pri plodu oziroma imajo že potrjeno diagnozo, je potrebno še posebno natančno spremljati. IUGR je namreč znak stiske ploda in tega, da se mu v maternici ne godi dobro. Pri teh nosečnicah redno izvajamo ultrazvočne preglede, s katerimi spremljamo rast ploda in določamo njegov biofizični profil. Slednji vsebuje 5 elementov: mišična aktivnost, gibanje, dihanje, količina plodovnice in utripi.

Nosečnicam z IUGR-jem se ponavadi svetuje:

  • čim več počitka,
  • redni obiski pri ginekologu,
  • redno spremljanje plodovih gibov,
  • opustitev razvad (kajenje, alkohol in droge).

Nosečnice skupaj z ginekologi in babicami iščejo najboljšo rešitev, ki bi zagotovila dobro počutje matere in novorojenčka. Ker pa je IUGR stanje, pri katerem se plodu v maternici ne godi dobro, je pogost izid odločitev za sprožitev poroda, predno bi se le-ta spontano začel. Točen termin sprožitve poroda je določljiv individualno, saj je potrebno upoštevati stopnjo ogroženosti zaradi zastoja rasti ploda, hkrati pa si želimo nosečnost podaljšati za toliko, da je plod zrel za samostojno dihanje in prilagoditev na zunanji svet.

REFERENCE:

Chew, L. C., & Verma, R. P. (2022). Fetal Growth Restriction. In StatPearls. StatPearls Publishing.

Gill, P., Lende, M. N., & Van Hook , J. W. (2022). Induction of Labor. In StatPearls. StatPearls Publishing.

Lavrič, A. (2018). Porodništvo (tretja ed.). Visoka šola za zdravstvo Celje.

Placenta previa oz. predležeča posteljica v nosečnosti

Standardno

Placenta previa (PP) in nizko ležeča posteljica je posteljica, ki delno ali popolnoma prekriva notranjematernično ustje (NMU) – vhod v porodni kanal. Lahko je vzrok hudih krvavitvev iz nožnice, prezgodnjega poroda, abrupcije posteljice (predčasna ločitev posteljice), anemije oz. slaborkvnosti pri plodu, predstavlja tveganje za smrt matere in ploda. Pogostost predležeče posteljice je ob terminu poroda 0,3 % do 2 %.

Tipi predležeče posteljice:

  • Tip 1: nizko ležeča posteljica, ki leži nizko v maternici, vendar ne sega do notranjega materničnega ustja.
  • Tip 2: robna oz. marginalna predležeča posteljica sega do roba notranjega materničnega ustja.
  • Tip 3: delno predležeča posteljica oz. parcialna placenta previa, ki delno prekriva notranje maternično ustje.
  • Tip 4: popolna predležeča posteljica oz. totalna placenta previa, ki popolno prekriva notranje maternično ustje.

V primeru predležeče posteljice tipa 1 in 2 je vaginalni porod možen, pri tipu 3 in 4 pa je potrebno nosečnost dokončati s carskim rezom. Pri obilni ali vztrajajoči krvavitvi, hipotenziji matere ali znakih ogroženosti ploda (CTG in UZ), se naredi urgentni carski rez ne glede na gestacijsko starost.

Vzrok za placento previo ni znan. Dejavniki tveganja, ki so povezani s placento previjo, so starost matere več kot 35 let, brazgotine maternične stene (npr. po prejšnjih porodih), miomi in druge nepravilnosti maternice, predhodne operacije na maternici in carski rezi, mnogoplodna nosečnost, kajenje, predležeča posteljica v prejšnjih nosečnostih.

Pri predležeči posteljici se večinoma pojavi krvavitev iz nožnice, bolečina pa pri tem ni prisotna. Krvavitve se ponavljajo, navadno pa je vsaka naslednja močnejša. Nosečnice pri katerih se pojavi krvavitev so hospitalizirane do poroda. Diagnozo predležeče posteljice se postavi z ultrazvokom (UZ), pri čemer je vaginalni UZ zanesljivejši. Če se v drugem trimesečju pri UZ-preiskavi naključno odkrije predležečo posteljico, jo je potrebno med nosečnostjo spremljati. Posteljica lahko v prvem in drugem trimesečju leži nizko v maternici, a se z višanjem nosečnosti oz. rastjo maternice dvigne v zgornji del maternice.

Vodenje nosečnosti je odvisno od trajanja nosečnosti in od tega, kako močna je krvavitev. Pomembno je, da se pri prvi krvavitvi v nosečnosti, ki običajno še ni močna, postavi diagnozo z UZ preiskavo. Nosečnici se svetuje mirovanje, odsvetuje se spolne odnose, poskuša se doseči čim višjo starost ploda. V primeru potrebe po dokončanju nosečnosti (npr. zaradi močnih krvavitev), se materi med 24. in 34. tednom nosečnosti, v zadnjično mišico aplicira kortikosteroide (umetno ustvarjeni sterodini hormoni, v našem telesu pa se tvorijo v nadledvični žlezi), ki spodbujajo dozorevanje otrokovih pljuč.

REFERENCE:

Anderson-Bagga, F. M., & Sze, A. (2022). Placenta previa. In StatPearls. StatPearls Publishing.

Gibbins, K. J., Einerson, B. D., Varner, M. W., & Silver, R. M. (2018). Placenta previa and maternal hemorrhagic morbidity. The journal of maternal-fetal & neonatal medicine: the official journal of the European Association of Perinatal Medicine, the Federation of Asia and Oceania Perinatal Societies, the International Society of Perinatal Obstetricians, 31(4), 494–499. https://doi.org/10.1080/14767058.2017.1289163

Lavrič, M. (2018). Porodništvo (3. izdaja). Visoka zdravstvena šola v Celju.

ICI – insuficienca cervikalnega istmusa

Standardno

Opisuje stanje, ko maternični vrat med nosečnostjo ni zmožen opravljati svoje naloge. Njegova naloga je zadržati plod v maternici, dokler ta ni dovolj zrel in pripravljen na življenje izven maternice. Pri ICI pride do predčasnega odpiranja in krajšanja materničnega vratu, brez prisotnosti popadkov. Najpogosteje pride do teh sprememb v drugem tromesečju oz. v začetku tretjega tromesečja.

Vzrok:

Insuficienca je lahko prirojena ali pridobljena. Prirojeni vzroki so napaka v embrionalnem razvoju, Marfanov in Ehlers-Danlos sindrom, pri katerih pride do pomanjkanja kolagena, kar povzroči insuficienco. Pridobljeni pa so poškodbe materničnega vratu (splavi, abrazije, konizacije, operacije) ter spremembe tkiva materničnega vratu pri okužbah.

Simptomi in znaki:

  • neboleče razširjanje materničnega vratu,
  • izbočenje plodovih ovojev,
  • prezgodnji razpok plodovih ovojev,
  • prezgodnji porod,
  • redki, odsotni krči maternice,
  • bolečina, pritisk v spodnjem delu trebuha,
  • »spotting«, spremembe vaginalnega izločka.

Diagnoza:

Z ultrazvočnimi meritvami, pri nosečnicah, ki navajajo simptome in pri tistih s predhodno insuficienco.

Zdravljenje:

  • Cerklaža materničnega vratu je poseg, pri katerem uporabijo šiv, ki se prišije v in okoli materničnega vratu. Po navadi se izvede vaginalno, v primeru hujše insuficience pa transabdominalno. Izvede se nekje med 12. in 14. tednom oziroma do 20. tedna nosečnosti, pri nosečnicah z materničnim vratom, krajšim od 15mm. Šiv se odstrani po 37. tednu oziroma ob porodu.
  • Progesteronski pripravki
  • Frekvenca UZ merjenja in opazovanja je odvisna od dolžine materničnega vratu, in sicer:
  • nad 26-30 mm opazovanje na 2-3 tedne,
  • 21-25 mm odsvetovana fizična aktivnost, opazovanje na 2 tedna,
  • 16-20 mm svetuje se strogo ležanje in merjenje vsak teden.

Insuficienca materničnega vratu se lahko pojavi tudi v naslednji nosečnosti, vendar ni kontraindikacija za zanositev. Pred zanositvijo se posvetujte s svojim izbranim ginekologom.

REFERENCE:

Thakur, M., & Mahajan, K. (2022). Cervical incompetence. In StatPearls. StatPearls Publishing. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK525954/ i:

Lotgering F. K. (2007). Clinical aspects of cervical insufficiency. BMC pregnancy and childbirth, 7 Suppl 1(Suppl 1), S17. https://doi.org/10.1186/1471-2393-7-S1-S17

Clevelend clinic. (13. 10. 2022). Incompetent cervix. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/17912-incompetent-cervix

American Pregnancy Association. (n. d.). Incompetent cervix: weakened cervix. https://americanpregnancy.org/getting-pregnant/incompetent-cervix/

Depresija v času nosečnosti

Standardno

Velikokrat je govora o depresiji po porodu, vendar pa je dejstvo, da se ta lahko pojavi tudi v času nosečnosti. Največkrat ostaja nediagnosticirana, saj jo spremljajo simptomi, ki spremljajo tudi ostale nosečnice, ki pa se ne soočajo z dotično problematiko ali pa ne želijo o tem spregovoriti na primer zaradi občutka sramu. Predporodna depresija vpliva na fizično in psihično počutje nosečnice ter na njeno kvaliteto življenja. Pogosto se nadaljuje tudi v poporodnem obdobju kot poporodna depresija. Ocenjuje se, da depresijo v času nosečnosti doživlja od 10 do 14 % nosečnic.

Kako prepoznati njene znake?

Najpogostejša simptoma sta žalost in depresivno razpoloženje, pogosto pa jih spremljajo tudi drugi, ki so našteti v spodnji tabeli.

JokavostSpremembe v apetitu
TesnobnostNespečnost
Čustvena otopelostRazdraženost
RazdražljivostGlavoboli
Negativno razpoloženjeObčutek razbijanja srca
Negativna čustva do otrokaNenehna utrujenost
Obsesivno razmišljanje o otrokuZmanjšana koncentracija

Večina nosečnic se sicer sooča z navedenimi simptomi, vendar to še ne pomeni, da imajo predporodno depresijo. O depresiji v času nosečnosti govorimo takrat, kadar simptomi trajajo več kot 14 dni in ti vplivajo na kvaliteto življenja.

Nezdravljena predporodna depresija lahko pripomore k razvoju preeklampsije, viša možnost prezgodnjega poroda, otežuje navezovanje in dojenje po porodu. Pri otroku je večja možnost za nizko porodno težo ter težave v kognitivnem in vedenjskem razvoju.

Ugotavljanje

Svetovna zdravstvena organizacija zaradi nespecifičnih simptomov priporoča presejanje vsem nosečnicam. Obstaja nekaj različnih presejalnih testov, najpogosteje pa je uporabljen Edinburški vprašalnik o počutju (EPDS – Edinburgh Postnatal Depression Scale). Vprašalnik vsebuje 10 vprašanj, ki jih ženska lahko izpolni v 2 do 3 minutah, v čakalnici, pri zdravniku ali doma. Nosečnica lahko do njega dostopa preko spleta, v Sloveniji pa je dostopen vsem ženskam v materinski knjižici. V primeru pozitivnega rezultata se posvetujte z osebnim ginekologom ali babico, ki vam bodo ustrezno svetovali glede nadaljne obravnave.

Ukrepanje

Nosečniško depresijo se da dobro obvladati z rednim svetovanjem in pogovori pri ustreznih strokovnjakih, farmakološko zdravljenje je prav tako možno, vendar pogosto ni potrebno. Nosečnica lahko k lajšanju simptomov pripomore tudi sama z redno telesno aktivnostjo, počitkom, ustrezno prehrano in splošno skrbjo za psihofizično počutje.

Literatura

Jahan, N., Went, T. R., Sultan, W., Sapkota, A., Khurshid, H., Qureshi, I. A., & Alfonso, M. (2021). Untreated depression during pregnancy and its effect on pregnancy outcomes: a systematic review. Cureus, 13(8), e17251. doi: 10.7759/cureus.17251

Jelenko Roth, P. (Ed.). (2022). Duševno zdravje v obporodnem obdobju (2., posodobljena izd.). Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/publikacije/dusevno-zdravje-v-obporodnem-obdobju/

Learman, L. A. (2018). Screening for depression in pregnancy and the postpartum period. Clinical Obstetrics and Gynecology, 61(3), 525—532. doi: 10.1097/GRF.0000000000000359

Sayers Van Niel, M., & Payne, J. L. (2023). Perinatal depression: a review. Cleveland Clinic Journal of Medicine, 87(5), 273—277. doi:10.3949/ccjm.87a.19054

Herpes simplex virus v nosečnosti

Standardno

Herpes simplex virus (HSV) je DNA virus, ki spada v družino Herpes virusov. V telo vstopi prek sluznice ali poškodovane kože. HSV-1 in HSV-2 lahko povzročita oralne, kot tudi genitalne okužbe. Oseba se okuži s spolnim kontaktom ali z direktnim stikom z mehurčkom.

Med nosečnostjo je približno 70 % na novo pridobljenih HSV okužb asimptomatskih ali neprepoznanih. Čas od okužbe do pojava simptomov je od 2 do 20 dni. Znaki in simptomi so mehurji in razjede na zunanjem spolovilu in materničnem vratu, boleče zunanje spolovilo, pekoč občutek pri uriniranju ter vaginalni izcedek. Lahko se pojavijo tudi sistemski simptomi, kot so vročina in glavobol. Diagnosticira se s serološkimi testi.

Če ima nosečnica med porodom herpes, je otrok izpostavljen tveganju, da dobi neonatalni (novorojenčkov) herpes, ki je lahko življenjsko nevaren. Tveganje je večje, če se mati prvič okuži z virusom med nosečnostjo. Neonatalni herpes je definiran kot okužba novorojenčka s HSV v prvih 28 dnevih življenja. Do več kot 90 % primerov okužb pride zaradi stika s HSV v porodnem kanalu. Virus vstopi v novorojenčkovo telo skozi oči, nos, žrelo ali skozi poškodovano kožo. Zelo redko pride do okužbe že v maternici.

Da bi zmanjšali tveganje za prenos virusa, morajo ženske, ki so v preteklosti prebolele okužbo genitalnega herpesa o tem obvestiti zdravstvene delavce. Med nosečnostjo imajo možnost uporabe protivirusnih zdravil, ki lahko zmanjšajo verjetnost aktivnega izbruha med porodom. Optimalno je, da se z zdravljenjem začne takoj po pojavu prvih znakov in simptomov. Pri ženskah z genitalnimi spremembami ali simptomi, ki kažejo na genitalni herpes, je bil včasih priporočan porod s carskim rezom. Preprečevanje prenosa okužbe je bolj uspešno, če se carski rez izvede pred razpokom plodovih ovojev. Vaginalni porod je možen kljub HSV okužbi. Pogoj je, da nima hudo poškodovane kože na spolovilu v času poroda. Umetno predrtje plodovih ovojev, direktni CTG (elektroda, pritrjena na plodovo glavico za snemanje njegovega srčnega utripa) in vakuumska ekstrakcija so odsvetovani, razen če bi bil kateri od posegov nujno potreben.

Ženske s herpes simplex virusom imajo načeloma zdravo nosečnost in porod, če je primerno vodena. Po porodu se pediatra opozori o okužbi matere, starše pa poduči o zgodnjih znakih neonatalne okužbe s HSV. Dojenje je kontraindicirano le, če ima ženska aktivne spremembe na dojki.

Viri in literatura

Brown, Z. A., Gardella, C., Wald, A., Morrow, R. A., & Corey, L. (2005). Genital herpes complicating pregnancy. Obstetrics & Gynecology, 106(4), 845–856. https://doi.org/10.1097/01.aog.0000180779.35572.3a  

Hammad, W. A. B., & Konje, J. C. (2021). Herpes simplex virus infection in pregnancy – An update. European Journal of Obstetrics & Gynecology and Reproductive Biology, 259, 38–45. https://doi.org/10.1016/J.EJOGRB.2021.01.055

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). (12. 5. 2015). Genitalni herpes.

Stephenson-Famy, A., & Gardella, C. (2014). Herpes simplex virus infection during pregnancy. Obstetrics and Gynecology Clinics of North America, 41(4), 601–614. https://doi.org/10.1016/j.ogc.2014.08.006  

Straface, G., Selmin, A., Zanardo, A., De Santis, M., Ercoli, A., & Scambia, G. (2012). Herpes simplex virus infection in pregnancy. Infectious Diseases in Obstetrics and Gynecology. https://doi.org/10.1155/2012/385697

Okužba s toksoplazmozo v nosečnosti

Standardno

Povzročitelj

Toksoplazmoza je zoonoza (kužna živalska bolezen, ki se lahko prenese tudi na človeka), ki jo povzroča zajedavec Toxoplasma gondii. Okužba zdravi odrasli osebi ne povzroča težav in poteka brez posebnih simptomov. Morebitna okužba predstavlja nevarnost za plod, novorojenčka in osebe s pomanjkanjem imunske odpornosti.

Način prenosa in preprečevanje

S toksoplazmozo se lahko okužite na različne načine. Najpogosteje se okužite preko predmetov, ki so onesnaženi z izločki mačk. Pri delu z zemljo in vrtnarjenju vedno uporabljajte zaščitne rokavice. Mačji iztrebki lahko onesnažijo tudi sadje in zelenjavo, zato morate paziti, da jo dobro operete. Lahko se okužite tudi preko premalo pečenega ali kuhanega mesa. Paziti morate tudi pri uživanju mleka in vode. Bolezen se med ljudmi ne prenaša.

Posledice

Če se mati okuži med nosečnostjo se okužba lahko prenese na plod. Posledično lahko pride do splava, mrtvorojenosti ali pa se otrok rodi z znaki, ki so sicer značilni za tovrstno okužbo. Okužba lahko pusti trajne posledice, kot so krči, okvara vida, težave s srcem in duševna prizadetost.

Presejalni test v času nosečnosti

V času nosečnosti, od leta 1995 dalje v Sloveniji, redno spremljamo prisotnost morebitne okužbe. Nosečnici se odvzame kri in preveri prisotnost protiteles. Kri odvzamemo na prvem pregledu v nosečnosti. V primeru odsotnosti okužbe opravimo presejalni test še v 24. in 32. tednu nosečnosti. V kolikor ste se okužili že pred nosečnostjo boste na izvidu opazili prisotnost IgG protiteles (ena od vrst protiteles). Ta okužba navadno ne vpliva na plod. V primeru sveže okužbe so prisotna IgM protitelesa.

Zdravljenje ob morebitni okužbi

Dokazano okužbo zdravimo z antibiotiki po 12. tednu nosečnosti, saj obstaja možnost prenosa okužbe na plod. Kljub antibiotičnemu zdravljenju lahko pride do okužbe ploda, a so znaki okužbe milejši. Do prenosa okužbe pride v približno 14-17 %. Okužbo dodatno potrdimo z odvzemom plodovnice skozi trebušno steno (poseg imenujemo amniocinteza). Plod pogosteje spremljamo s pomočjo ultrazvoka. Zapleti okužbe so resnejši v kolikor pride do okužbe v zgodnji nosečnosti.

Ob rojstvu odvzamemo kri iz popkovnice, da so prepričamo ali je prišlo do prenosa okužbe (prirojena okužba). V primeru prisotnosti okužbe pričnemo z antibiotičnim zdravljenjem. Pri novorojenčkih s potrjeno toksoplazmozo pediater opravi dodatne preiskave (npr. UZ glave). 14 dni po rojstvu otroka sledi pregled na Kliniki za infekcijske bolezni.

Literatura:

Eskild, A., Oxman, A., Magnus, P., Bjørndal, A., & Bakketeig, L. S. (1996). Screening for toxoplasmosis in pregnancy: what is the evidence of reducing a health problem? Journal of Medical Screening3(4), 188–194. https://doi.org/10.1177/096914139600300406

Hampton, M. M. (2015). Congenital toxoplasmosis: a review. Neonatal Network: NN34(5), 274–278. https://doi.org/10.1891/0730-0832.34.5.274

Lavrič, M. (2018). Porodništvo (3. izd.). Visoka zdravstvena šola.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). (5. 2. 2015). Toksoplazmoza.

Paquet, C., Yudin, M. H., & Society of Obstetricians and Gynaecologists of Canada. (2013). Toxoplasmosis in pregnancy: prevention, screening, and treatment. Journal of Obstetrics and Gynaecology Canada: JOGC = Journal d’obstetrique et gynecologie du Canada: JOGC35(1), 78–81. https://doi.org/10.1016/s1701-2163(15)31053-7

Matične celice in odvzem popkovne krvi

Standardno

Embrionalne matične celice

Embrionalne matične celice izvirajo iz celic embria v blastocisti. S postopkom osamitve zarodek uničimo, zato se glede uporabe embrionalnih matičnih celic porajajo številna moralno-etična vprašanja. Trenutno na svetu dovoljujejo raziskave in poskuse z embrionalnimi matičnimi celicami le določene države. Drugi način pridobivanja embrionalnih matičnih celic je kloniranje. Tudi ta postopek je naletel na številna nasprotovanja, saj ga enačijo s kloniranjem ljudi, zamenjujejo pa ga tudi z neetično trgovino s človeškimi jajčnimi celicami. (Knežević in sod., 2005).

Matične celice iz popkovnice

Popkovnična kri vsebuje precejšnje število matičnih celic, ki jih že dalj časa uporabljamo v medicinske namene. Ker se posteljica po rojstvu sicer zavrže, je zbiranje matičnih celic iz popkovnice moralno-etično nesporno in zato tudi ni večjih pravnih zadržkov za njihovo gojenje. Matične celice iz popkovnične krvi že dalj časa uporabljajo za zdravljenje različnih, predvsem krvnih bolezni. V večini primerov je šlo za zdravljenje levkemij pri otrocih. Popkovno kri se odvzame iz popkovnične vene ali dveh popkovnih arterij takoj po porodu. Vsebuje 10- do 100- krat več matičnih celic kot periferna kri odraslega. Matične celice iz popkovnične krvi se uporabljajo za zdravljenje genetskih bolezni, povezanih z imunskim sistemom, različnih vrst krvnih rakov. Poleg tega se te celice lahko uporabljajo v regenerativni medicini, saj se lahko vzgojijo v različne celične vrste. Te celice lahko shranjujejo v bankah popkovnične krvi tudi za dobo 20 let in več (Rožman in Jež, 2011).

Matične celice odraslih tkiv in organov

Vsa tkiva odraslega človeka vsebujejo določene matične celice, ki so odgovorne za obnavljanje odmrlih celic ali popravljanje tkivnih poškodb. S postopki pridobljene in izbrane matične celice so primerne za uporabo v regenerativni medicini, za tkivno inženirstvo in za celično zdravljenje (Knežević in sod., 2005).

Javne banke financira država in shranjujejo vzorce popkovne krvi, ki so na voljo vsem možnim bolnikom, ki jih potrebujejo. Pri tem gre za solidarnostno-altruistično načelo, podobno krvodajalstvu. Darovani vzorci se shranijo pod anonimno kodo, darovalci pa svojega vzorca ne morejo več uporabiti. Pri zbiranju vzorcev morajo javne banke upoštevati zelo stroga merila kakovosti, da so zbrani vzorci primerni za vpis v mednarodni Register. Zasebne banke popkovnične krvi shranjujejo celice za darovalce same, vendar za plačilo (Rožman in Jež, 2011).

McGuckin et al., (2008) navajajo, da je trenutna praksa zamrznitev popkovne krvi za do 20 let, vendar pa je najstarejša shranjena človeška popkovna kri trenutno stara okoli 14 let. Celice so zmrznjene v tekočem dušiku na -180°C in jih lahko ohranimo več desetletij. Ta metoda se imenuje kriogensko shranjevanje, pri katerem se z nizko temperaturo zaustavi vse biokemične procese, ki bi sicer povzročili staranje ali poškodovanje celic (McGuckin et al., 2008).

Prerez popkovnice

Zgodnji prerez popkovnice je definiran, da se izvede neposredno takoj ob rojstvu do najmanj ene minute po rojstvu otroka. Pozen prerez popkovnice pa se izvede po prvi minuti po rojstvu do prenehanja utripanja popkovnice (Tolosa et al., 2010). Pri lotosovem porodu se popkovnico pusti nedotaknjeno in povezano s posteljico, dokler le-ta sama ne odpade od otrokovega popka (Cook, 2007). Pozen prerez popkovnice omogoči prenos krvi iz posteljice k novorojenčku. Ta prenos je posebej pomemben za prezgodaj rojene otroke, ker imajo manjši volumen krvi kot donošeni otroci. Pri donošenih otrocih pozna prekinitev popkovnice zmanjša pogostost anemije v prvem mesecu, prepreči anemijo v prvih treh mesecih ter zviša nivo železa v prvi polovici leta (Tolosa et al., 2010).

Popkovnična kri vsebuje dragocene matične celice. Ugotovili so, da se maksimalna količina uporabnih celic za transplantacijo zagotovi takrat, ko se s prekinitvijo popkovnice počaka 20‑40 sekund po rojstvu otroka. Iz placente lahko ob terminu poroda v povprečju pridobimo 100 ml krvi. Vendar je bolj koristno, če novorojenček dobi to kri ob rojstvu kot kdaj kdaj kasneje (Cook, 2007). To je prva naravna transfuzija matičnih celic k novorojenčku. Ob shranjevanju popkovnične krvi se popkovnica pogosto prekine prezgodaj (!), da se zagotovi čim večja količina krvi (Tolosa et al., 2010).

Odvzem poteka v porodni sobi in ga opravljajo babice ali zdravniki. Odvzem se izvaja po porodu otroka, ko popkovnica preneha utripati in se prereže (manj kot 40 sekund po porodu) (Moise, 2006). Zbiranje izvaja babica v tretji fazi poroda, preden se porodi posteljica. Ko je popkovnica vpeta in področje vstavljanja razkuženo, se kri zbira s pomočjo vboda v veno. Zbiranje traja približno 2 do 4 minute. Kri se vzame najkasneje 15 minut po rojstvu otroka, kar navajata Steenblock in Payne (2006).

Dejavniki, ki vplivajo na zbrano količino krvi iz popkovnice in število celic v njej so:

  • kajenje, preeklampsija (ki sta povezana z manjšim volumnom popkovne krvi in manjšim številom celic v njej),
  • večkratna nosečnost (saj se število celic z jedrom v popkovni krvi z vsakim porodom shranjuje).

Neonatalna dejavnika, ki vplivata na večji volumen in število celic, sta večja gestacijska starost in porodna teža ter sam potek poroda (Domanović, 2004).

Najpogostejše težave pri odvzemu krvotvornih matičnih celic iz popkovne krvi so:

  • količina krvi je premajhna (minimalna količina krvi je 40-60 ml), to pomeni, da število celic ne zadostuje za presaditev, starše o tem obvestijo o premajhnem številu celic in pogodba se lahko razveljavi, starši zaradi tega nimajo finančnih stroškov,
  • odvzem kri ni možen zaradi nepredvidljivega porodniškega zapleta (starši so opravičeni vseh stroškov),
  • kri v vrečki med transportom v laboratorij lahko koagulira.

Zdravstveni zavodi in njihovi zdravstveni delavci, ki omogočajo odvzem popkovne krvi, niso odgovorni za uspešnost odvzema (Prelec, 2007).

Matične celice iz mlečnih zob

Ob koncu tega članka, bi vam rada predstavila še alternativno možnost, ki v nobenem primeru ne škoduje otroku in ne odvzema potrebnih matičnih celic otroku. Gre za optimalen odvzem matičnih celic in (shranjevanje, pomen, rezultat) deluje po enakem principu kot odvzem matičnih celic iz popkovne krvi, le da je sam odvzem bistveno drugačen in bolj otroku prijazen.

Podjetje Bioeden shranjuje matične celice mlečnih in modrostnih zob. Te zobne celice so prilagodljive in uporabne za zdravljenje bolezni srca in Alzheimerjeve bolezni ter mnogo drugih. Kar je posebej zanimivo in pomembno vedeti, da gre za neinvaziven postopek. To podjetje omogoča 20-letno kriogensko shranjevanje matičnih celic.

(kratek video, ki prikazuje kaj morate vedeti o odvzemu matičnih celic iz mlečnih zobkov)

https://www.youtube.com/watch?v=A1trKuaM-b0

Literatura

Cook EL, (2007). Delayed cord clamping or immediate cord clamping?: a literature review. Br J Midwifery 15 (9): 562–9.

Domanović D (2004). Zbiranje in predelava krvotvornih matičnih celic iz placentne krvi. Iz: Transfuzijska medicina v porodništvu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, 113–8.

Knežević P, Strbad M, Rožman P (2005). Uporaba matičnih celic v medicini. Proteus 67 (8): 340–8.

McGuckin C, Jurga M, Ali H, Strbad M, Forraz N (2008). Culture of embryonic-like stem cells from human umbilical cord blood and onward differentiation to neural cells in vitro. Nat Protoc 3 (6): 1046–5.

Moise K.J (2006). What to tell patients about banking cord blood stem cells. Contemporary OB/GYN 1 (51): 42–52.

Rožman P, Jazbec J, Domanović D (2012). Presaditve matičnih celic iz popkovnične krvi – dve desetletji kliničnih izkušenj. Zdrav Vest 81 (5): 413–1.

Steenblock DA, Payne AG (2006). Umbilical cord stem cell therapy : the gift of healing from healthy newborns. Laguna Beach: Basic Health Publications.

Tolosa, JN, D Park, DJ Eve et al. 2010. “Mankind’s first natural stem cell transplant.” J Cell Mol Med 14 (3): 488–95.

Prelec A (2007). Odvzem popkovnične krvi za pridobivanje krvotvornih matičnih celic. V: Zbornik predavanj 42. strokovnega srečanja, Zreče, 25.–26. maj 2007. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcija medicinskih sester in babic, 130–3.

Avtorica: Tamara Košec, študentka 3. letnika babištva

Porodni položaji

Standardno

Gibanje ali sprememba položaja med rojevanjem ima veliko pozitivnih učinkov. Pogosto poveča udobje porodnice in izboljša napredovanje poroda.

V Sloveniji so porodnice bolj ali manj omejene glede izbire porodnih položajev. Večina porodov se izvaja leže na hrbtu. Res je, da porod na hrbtu omogoča vzdrževanje asepse, redno spremljanje plodovih srčnih utripov, izvršitev epiziotomije in šivanja le-te, ampak je za številne ženske zelo neudoben.

Vsaka babica bi se morala z žensko pred porodom pogovoriti o tem kakšnega poroda si želi in ji razložiti prednosti in slabosti določenih položajev, prav tako, pa bi jim morala omogočiti spreminjanje le teh.

ZAKAJ NI DOBRO ROJEVATI LEŽE NA HRBTU?

  • Manj učinkoviti in bolj boleči popadki,
  • Upočasnjeno odpiranje materničnega ustja,
  • Daljši porod,
  • Porodnici se lahko zniža krvni tlak (hipotenzija) zaradi pritiska na veno cavo,
  • Zmanjšan pretok krvi in kisika skozi otroka,
  • Ožji prehod skozi medenico za vašega otroka,

PRVA PORODNA DOBA (doba odpiranja):

Traja od začetka rednih porodnih popadkov, pa do tedaj, ko se maternično ustje popolnoma odpre.

Za prvo porodno dobo so priporočeni čim bolj pokončni položaji in gibanje porodnice, ker:

  • Vaš partner vas bo lažje masiral, dihal z vami in vas spodbujal v času popadkov.
  • Vi se boste počutili bolj udobno, posledično pa bo bolečina manjša in prav tako bo zmanjšana potreba po farmakološki analgeziji (protibolečinska zdravila).
  • Vaša medenica se bo v pokončnem položaju širše odprla in tako bo imel otrok več prostora za prehod skozi njo,
  • Zmanjšan bo pritisk na krvne žile, kar pomeni, da bo vaš otrok bolje preskrbljen s kisikom.
  • Sila gravitacije bo otroku pomagala pri premikanju navzdol in vaš otrok bo v boljšem položaju za premikanje navzdol,
  • Gibanje in stoječi položaj bo prav tako izboljšal frekvenco, dolžino in učinkovitost popadkov,
  • Maternično ustje se bo hitreje odpiralo,
  • Čas trajanja vašega poroda bo lahko krajši.

DRUGA PORODNA DOBA (doba iztisa):

Traja od popolnega odprtja materničnega ustja pa do rojstva ploda.

Tudi v drugi porodni dobi je dobro obdržati čim bolj pokončni položaj.

  • Potiskanje bo lažje, saj vam bo sila težnosti pri tem pomagala.
  • Obstaja manjša verjetnost, da bi se porod moral končati operativno (carski rez).
  • Obstaja tudi manjša verjetnost, da bi se pretrgal vaš presredek (predel med vagino in anusom).
  • Dojenček ob rojstvu hitreje in lažje zadiha.
  • Druga porodna doba v stoječem položaju traja krajši čas, kot v ležečem.
  • Med pritiskanjem je zelo pomembno dihanje, saj bo tako vaš otrok dobil več kisika.
  • Poskušajte menjavati položaje, saj boste tako ugotovili, kateri vam najbolj ustreza in v katerem se počutite najbolje in posledično bo tudi bolečina manjša.
  • Če ste zelo utrujeni se uležite na levi bok. Vaš partner pa vam naj podpira desno nogo, saj se bo tako zmanjšal pritisk na spodnji del hrbta in vaša medenica se bo tako bolj razširila.
  • V času, ko ne čutite potrebe po pritiskanju si odpočijte, saj si boste tako nabrali moč, za naslednji pritisk.

1st Stage of Labor_23 5-Birth-Positions-You-Haven’t-Considered-but-Should4 4b78e3702e34a02913dac742e59d2e88 2nd and 3rd Stages_4 e3459e38009cab836a7b6f0c362bdb26

POLOŽAJI, KI SO PRIMERNI ZA PRITISKANJE

  • Položaj na vseh štirih – na kolenih in na komolcih
  • Pol sedeči položaj s prijemom za stegna
  • Bočni položaj s prijemom za stegna
  • Čepeči položaj…

ROJEVANJE NA PRUČKI (STOLU)

  • Porodni stol ima obliko podkve in nima naslonjala za hrbet in za roke.
  • Ko ženska sedi na njem lahko prosto giba svojo medenico.
  • Nizka višina stola upogne vaše noge in s tem se poveča obseg vaše medenice.
  • Prav tako sila gravitacije pomaga vašemu otroku pri premikanju navzdol.
  • Porodni stol je primeren tudi za potiskanje med popadkom, ko pa ste utrujeni pa se lahko naslonite nazaj na vašega partnerja in si spočijete, ter naberete energijo za naslednji popadek.

VIRI IN LITERATURA:

Napisala: Nastja Mlasko

5. maj – Mednarodni dan babištva

Standardno

“Ni ravno vsaka ženska za babico; za to je treba vsako vižo mnogoterih telesnih kakor tudi duševnih lastnosti. Samo ženske terdnega in stanovitnega zdravja more prestati mnogotere trude in težave. Babica mora tedaj terdnega in zdravgea života biti. Kakor zdravega života mora biti babica tudi zdravega, brihtnega uma in dobrega pomina, da se lahko spominja vselej tega, kar se je učila. dobra babica mora pa tudi dobrega serca biti. Ni dosti, da je za svojo umetnost uneta brez dobičkarije; ona mora biti posebno usmiljena, potrpežljiva in krotkega serca.” (neznan avtor)

Včeraj in danes smo študentke babištva iz vseh treh letnikov predstavljale svoj poklic in osveščale javnost o dejavnostih babice. Tako smo na Prešernovem trgu postavili stojnice in vsaka stojnica je imela svojo temo. Ena je predstavljala vse o dojenju, druga je poučevala o kontracepciji, tretja o starih babiških modrostih, četrta o prehrani dojenčka in peta je poučevala o pravilnem rokavanju z otrokom. Obiskovali so nas tako starejši kot mlade mamice iin bodoče mamice. Zastavljeno je bilo veliko zanimivih vprašanj in upam, da so bili zadovoljni z odgovori. Po končanem dnevu upamo, da se še več ljudi zaveda pomena poklica BABICE in kako srčen je naš poklic.<3

Zahvala gre tudi sponzorjem, ki so nam dali brezplačne vzročke, ki smo jih delili  na stojnicah.

Spodaj pa si lahko ogledate nekaj utrinkov iz stojnic 🙂

20150505_131153[1] 20150505_135013[1]

11001676_1444364695863567_4745484181888208033_o 11041967_1444364699196900_7245124021971022575_o 11174469_1444364782530225_4092826237725638997_o 11174554_1444364969196873_4453932370723953748_o 11181771_1444364952530208_5534627036391828348_o

Strokovno srečanje sekcije medicinskih sester in babic – Zdravje žensk in babištvo

Standardno
Strokovno srečanje sekcije medicinskih sester in babic – Zdravje žensk in babištvo
  1. aprila 2015 je bilo v okviru Sekcije medicinskih sester in babic strokovno izobraževanje z naslovom Zdravje žensk in babištvo. Vsako leto sekcija ponudi brezplačno kotizacijo oziroma prijavnino za 10 študentov babištva. Ker je tokrat na strokovnem srečanju predavala tudi naša sošolka Mateja Kusterle, ki je predstavljala babištvo na severnem Norveškem, kjer je poleti opravljala prakso (o tem je napisala tudi prispevek na našem blogu, ki si ga lahko preberete), je bila podpora njej še eden izmed razlogov za prijavo na konferenco.Tako smo se s sošolkami organizirale in se, na sicer bolj kisel dan, odpravile na čudovito lokacijo na Šmarjetno goro nad Kranjem, kjer je razgled enostavno čudovit.

Ob začetku strokovnega srečanja, seveda po pogostitvi s kavico in odličnim pecivom, smo dobile zbornik predavanj, kjer je bil tudi seznam predavateljev in njihovih tem. Predavali so nam že znani, pa tudi manj znani obrazi, ki so vsak posebej predstavili svoje strokovno področje. Po začetnih pozdravnih govorih je srečanje otvoril Aleš Rozman, dr. med., spec. anesteziologije, ki je govoril o komplementarnih metodah lajšanja bolečin in predstavil svoje izkušnje iz prakse. Njegovo predavanje je bilo zelo zanimivo, saj smo slišale veliko novega o akupunkturi pred in med porodom, o hipnozi, TENS-u in drugih komplementarnih metodah lajšanja porodne bolečine. Kar mi je bilo pri njegovem predavanju všeč, je bilo to, da nas je aktivno vključil in nas celo na hitro hipnotiziral. Izkušnja je bila seveda zelo pozitivna.

Babici iz Kranja, Eva Jerše in Majda Jelovčan, sta predavali o spremembah v porodni sobi v Kranju, kar je bilo za nekatere starejše in bolj izkušene babice nostalgično, za naš študentke babištva pa je to predavanje predstavljalo novo izkušnjo in vpogled v zgodovino razvoja našega poklica. Izvedele smo namreč, da rojevajoče ženske včasih niso bile deležne intimnosti, da so bile porodne sobe ločene s tankimi pregradnimi stenami, ženske pa so bile o porodu nasplošno manj osveščene. Klistir je bil rutinski postopek, ki so ga bile deležne vse ženske, prav tako so vsako porodnico babice popolnoma pobrile. Včasih niso uporabljali rutinskega snemanja kartiotokograma, ampak so babice plodove srčne utripe poslušale s Pinardovo slušalko, kasneje pa so začele uporabljati minifeton. Popadki so se spremljali z roko na trebuhu. Včasih so bile vse nosečnice na datum poroda naročene na amnioskopijo (preiskava kjer ugotavljajo barve plodovnice skozi maternični vrat) in v kolikor je bila ugotovljena mlečna plodovnica so nosečnici sprožili porod. Včasih je bil odstotek carskih rezov in odstotek uporabe protibolečinskih sredstev manjši, več pa je bilo vakumskih porodov. Zanimiv podatek je, da včasih možje niso bili prisotni ob svoji rojevajoči ženi, saj se je ta praksa uveljavila šele po 80. letu. S prihodom materiala za enkratno uporabo je delo babic postalo lažje, saj je bil pred tem ves material za večkratno uporabo, za sterilizacijo pa so ga pripravljale babice ročno. Tako so sterilizirale steklene brizge, kovinske igle, rokavice, same pa so pripravljale vložke iz staničevine in delale tampone. Rooming in je bil na voljo že v sredini 80. let, vendar pa se je prvo dojenje vzpostavljalo šele na oddelku.

Katja Jakopič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva in Miha Lučovnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, sta predavala o nam študentom poznani in aktualni temi, in sicer o poškodbah medeničnega dna in tromboembolitičnih zapletih v perinatalnem obdobju. Po odmoru so se predavanja nadaljevala s tematiko o cepljenju, kjer nam je prim. mag. Breda Zakotnik pripravila zanimivo predavanje, kjer smo aktivno sodelovali in odgovarjali na vprašanja o cepljenju. Zanimivo je bilo predavanje Simone Muri, dipl. medicinske sestre, ki je obdelala tematiko nege zdrave kože. Ponovno je tekla debata o odstranjevanju verniksa in uporabi olja za nego novorojenčkove kože, vendar pa smo skupaj prišli do že znanega zaključka, in sicer, da se verniksa ne odstranjuje in da se novorojenčkova koža neguje samo z vodo.

Naslednje predavanje je pripadalo našim profesoricam iz fakultete, ki so predstavile trenutne rezultate raziskave o poporodni babiški obravnavi otročnice in novorojenčka. Raziskava še vedno poteka (mamice lahko še vedno izpolnete anketni vprašalnik), zato bodo rezultati objavljeni naknadno. Prav tako je naša profesorica asistentka Tita Stanek Zidarič, diplomirana babica, MSc in IBCLC, predavala o pomenu svetovalnega procesa za uspešno dojenje, in sicer se je osredotočila na dvojna sporočila, ki jih dobijo novopečene mamice. Predvajala je super video o klasičnem stereotipu, ki se dogaja po slovenskih porodnišnicah. V videu so nastopale naše študentke drugega letnika, prikazovale pa so koliko različnih nasvetov povsem različnih strokovnjakov dobijo mamice po porodu glede dojenja. Naslednja na programu je bila predstavitev naše sošolke Mateje Kusterle, ki je predstavila babištvo na severnem Norveškem in njene izkušnje iz opravljanja prakse v norveškem mestu Alta, kjer je babištvo popolnoma drugače organizirano kot pri nas. Kot sem že zgoraj omenila, je o tem napisala tudi blog, ki ga najdete med našimi objavami.

Po okusnem samopostrežnem kosilu smo nadaljevali še z zadnjim predavanjem, ki ga je izvedla Helena Kristina Halbwachs, višja medicinska sestra, univ. diplomirana organizatorka dela, ki je svoje predavanje posvetila konfliktom vrednot v zdravstvu in njihove posledice. V sklopu njenega predavanja smo izvedle tudi kratko učno delavnico na temo samovrednotenja, kjer smo ugotavljale katere in kako močno so naše vrednote, in ali so v konfliktu z našim življenjem in delom. Podala je nekaj zelo zanimivih dejstev, nasvetov in nam odprla obzorja, ter nas spodbudila k razmišljanju. Predavanje je bilo zelo pozitivno, saj je temeljilo na samospoznavanju in odkrivanju vrednot, ter kako le-te vplivajo na naše delo v praksi.

S tem se je strokovno srečanje zaključilo. Odpeljale smo se domov polne vtisov in novih spoznanj, zase smo pridobile potrdilo, da se trudimo in sledimo novostim v praksi, ter da nam fakulteta daje strokovno podprto znanje, ki ga skušamo prenašati v prakso.

V imenu vseh udeleženih študentk pa bi se na koncu še rada zahvalila Aniti Prelec, glavni babici porodnega bloka v Ljubljani, naši klinični mentorici v porodnem bloku in predsendici Sekcije medicinskih sester in babic, da nam je omogočila udeležbo na strokovnem srečanju.

20150417_164709

Študentke babištva

20150417_135217 20150417_152132

Nekaj predavajočih na sekciji.

Napisala: Eva Cugmas

Babiški teden

Standardno

Študentje babištva smo tako dejavni, da nam je enostavno en dan premalo, da bi vam pokazali kaj vse smo vam pripravili, zato smo se odločili, da en dan razpotegnemo v cel teden. Na spodnji sliki si oglejte kaj vse vam pripravljamo.

Prisrčno vabljeni, da nas pridete pogledat 🙂_5535ee04c960c

Babištvo na Severnem Norveškem – izkušnja iz samostojne babiške enote

Standardno

Uvod

Severna Norveška pokriva skoraj polovico norveškega ozemlja in obsega 5,6 površin Slovenije. Naseljuje jo 470.000 ljudi, kar je le 9,4 % vseh prebivalcev Norveške. Gostota poselitve je 5,2 prebivalcev/km2. Redka poselitev, velike razdalje, nizka stopnja rodnosti, ostri vremenski pogoji, tema v zimskem času in pomanjkanje zdravstvenega osebja že od nekdaj predstavljajo izziv za sistem zdravstvenega varstva na severnem Norveškem, predvsem za zagotavljanje kakovosti, sprejemljivih stroškov in logistiko (Norum, et al., 2013).

Kakovost zagotavljajo s pomočjo nacionalnih standardov in decentraliziranega modela obporodne skrbi, saj le tako lahko nudijo pravočasen dostop do zdravstvene oskrbe. Glede na dejavnike tveganja so nosečnice razporejene v tri nivoje. Na primarnem nivoju so samostojne babiške enote s 40–500 porodi na leto, kjer lahko rodijo ženske z nizkim tveganjem za zaplete. Sekundarni nivo predstavljajo porodnišnice s 500–1500 porodi na leto, namenjene vsem ženskam z nizkim ali srednjim tveganjem. Na terciarni nivo spadajo porodniško-ginekološki oddelki univerzitetnih kliničnih centrov z več kot 1500 porodi na leto, ki poleg ostalih sprejmejo nosečnice in porodnice z najvišjim tveganjem za zaplete (Holt, et al., 2001; Norum, et al., 2013).

Na severnem Norveškem je skupaj 15 porodnih enot. Od teh je kar šest samostojnih babiških enot, ki predstavljajo pomemben steber zdravstvene oskrbe. V prispevku je bolj natančno predstavljeno delovanje enote Alta, ki je največja in ima tudi najdaljšo tradicijo. Na sekundarnem nivoju je sedem bolnišničnih oddelkov za ginekologijo in porodništvo, kjer je 24 ur na dan na voljo ginekolog porodničar, možnost carskega reza in neonatalna enota brez dihalne podpore (Norum, et al., 2013). Ginekologa ni na oddelku, temveč ga pokliče babica v primeru nujnega stanja ali strokovne dileme (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010). Na terciarnem nivoju sta dve specializirani bolnišnici, ki nudita boljši dostop do pediatrov in neonatalno intenzivno enoto (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010).

Namen prispevka je umestiti model norveške babiško-porodniške oskrbe v obstoječe sisteme obporodne obravnave, predstaviti kontinuirano babiško obravnavo nosečnice in porodnice v samostojni enoti Alta, prikazati izide porodov v decentraliziranem zdravstvenem sistemu in razmisliti o kakovosti omenjene obravnave ter možnih alternativah.

Model kontinuirane babiške obravnave na Norveškem

Kontinuirana babiška oskrba je obravnava, pri kateri je babica vodilni strokovnjak, ki načrtuje in izvaja skrb za žensko od začetka nosečnosti do poporodnega obdobja. Babica in ženska vzpostavita partnerski odnos, v katerem babica nosi odgovornost za oceno potreb ženske, načrtuje spremljanje njenega stanja in jo po potrebi napoti k drugim specialistom. Ponavadi v modelu kontinuirane babiške obravnave babice skrbijo za zdrave ženske, ki imajo zdravo ali nizkorizično nosečnost. V nekaterih modelih skrbi, kamor spada tudi Norveška, babice skrbijo za vse ženske z določenega geografskega območja in so vodilne strokovnjakinje za ženske z nekomplicirano nosečnostjo in porodom, kljub temu pa še naprej nudijo babiško obravnavo ženskam z zdravstvenimi ali ginekološko-porodniškimi zapleti v sodelovanju z drugimi strokovnjaki (ginekolog, družinski zdravnik, fizioterapevt, internist in podobno). Slednje predstavlja model deljene skrbi, v katerem se odgovornost porazdeli med različne zdravstvene delavce. (Sandall, et al., 2013). Na Norveškem kontinuirano babiško oskrbo nudi skupina babic (team midwifery) v sodelovanju s specialistom družinske medicine. Vsaj dvakrat letno oba poklicna profila skupaj organizirata strokovno srečanje. Ginekolog se vključi šele v primeru komplikacij v nosečnosti. (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010).

Samostojne babiške enote

Na Norveškem je skoraj dvakrat toliko samostojnih babiških enot kot na Švedskem in Finskem. Razlogi za to so težavni geografski in vremenski pogoji, velika razseljenost prebivalstva, zgodovinski razvoj področij in želja družin po decentralizirani skrbi. Samostojne babiške enote se lahko nahajajo ločeno ali znotraj porodnišnic. Splošne zahteve, ki jih mora izpolnjevati samostojna babiška enota so: (1) znotrajinstitucionalno izobraževanje vsaj enkrat mesečno; (2) trening nujnih stanj dvakrat letno; (3) bližina ekipe za nujno medicinsko pomoč in napisan natančen protokol za njen sklic; (4) nadzor ginekologa porodničarja iz porodnišnice vsaj dvakrat letno in pediatra vsaj enkrat letno, ki pregledata izide intervencij ter ponovno ocenita smiselnost kriterijev za izbor kraja poroda in izvedene postopke; (5) temeljito dokumentiranje porodov ter premestitev med in po porodu; (6) in nadzor nad brezhibnostjo tehnične opreme na oddelku. Vsaka samostojna babiška enota mora zagotoviti naslednjo opremo in postopke: (1) oživljanje akutno bolne matere; (2) oživljanje novorojenca; (3) CTG aparat; (4) fototerapijo; (5) aparat za TEOAE; (6) pulzni oksimeter, (7) zalogo zdravil; (8) sistematičen pregled in vzdrževanje medicinske opreme; (9) organiziran pregled novorojenca (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010).

V samostojnih babiških enotah je manj kot 10 % vseh rojstev na Norveškem. Slednje predstavlja izziv za norveški zdravstveni sistem – kako vzdrževati usposobljen kader, če imajo nekatere enote le okoli 50 porodov na leto, kar pomeni, da posamezna babica obravnava zelo malo porodov. Zavedajo se, da je treba porode nadomestiti z drugačnim treningom babiških veščin. Organizirajo simulacijske vaje in izmenjave, kjer babica krajši čas dela v večji porodnišnici. Poleg tega ves čas presojajo, če posamezna babiška enota ustreza standardom kakovosti (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010).

Organizacija babiško-porodniške obravnave predstavlja enega od perečih problemov Norveške, saj so ujeti med možnosti, ki jih ponujata napredek medicine in tehnologije, in med skrbjo za zdrave, nezapletene nosečnosti. V porodništvu je porajanje v večjih porodnišnicah povezano z višjo prevalenco intervencij pri nizkorizičnih ženskah in z vprašljivimi prednostmi za novorojenca (Engjom, et al., 2014). Tudi angleška raziskava potrjuje, da ni pomembnih razlik v obporodnem izidu med ženskami, ki so rodile v samostojni babiški enoti, in med tistimi, ki so rodile v porodnišnici (Hollowell, et al., 2011).

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 5 institucij na 500 000 prebivalcev, vključno z eno institucijo na terciarnem nivoju (Monitoring Emergency Obstetric Care, 2009). Podobno tudi državne smernice na Norveškem poudarjajo potrebo po decentralizirani skrbi z namenom nuditi ženski varno oskrbo visoke kakovosti blizu njenega doma (En gledelig begivenhet, 2008).

Babiška obravnava v samostojni enoti Alta

Alta je administrativni center in najbolj poseljena občina severnonorveškega okrožja Finnmark, kamor spadajo tri institucije za obporodno obravnavo: babiška enota Alta in dva ginekološko-porodniška oddelka na sekundarnem nivoju Hammerfest in Kirkenes. V občini Alta živi okoli 20.000 prebivalcev, kar uvršča babiško enoto v Alti v kategorijo največjih na Norveškem. Kljub vsemu je vredno omeniti, da se letno na Norveškem rodi okoli 60.000 otrok, od tega v Alti le okoli 100 (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014). V samostojni enoti Alta je zaposlenih 8 babic, tudi vodi jo babica in ustanova uživa velik ugled po vsej Norveški. Nahaja se v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Babice imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varne nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja, saj nimajo ne svojega ginekologa porodničarja ne pediatra. Nosečnice in porodnice z zapleti pošiljajo na dodatne preglede in porod v Hammerfest, ki je oddaljen 240 kilometrov. Porodnice z visokim tveganjem so preusmerjene v Univerzitetni klinični center Tromsø.

Zdrava nosečnica se sama odloči, ali jo bo v nosečnosti spremljala babica ali njen družinski zdravnik ali deljeno oba. Če je zdrava in nima težav v nosečnosti, namreč ne vidijo medicinskih prednosti v tem, da bi obiskovala ginekologa. Šele v primeru težav jo njena babica ali splošni zdravnik napotita h ginekologu. Osnovni program predvideva 8 pregledov v nosečnosti do PDP in en ultrazvok med 17 in 19 tednom. Ultrazvok lahko naredi ginekolog porodničar ali babica z enim letom dodatnega izobraževanja o ultrazvočni diagnostiki (Er du gravid?, 2005; Informasjon om ultralyd i svangerskapet, 2005).

V babiški enoti Alta so na istem oddelku prostori za obravnavo v nosečnosti, porodna soba, sobe za bivanje po porodu, kuhinja in dnevna soba za porodnice in otročnice z družinami. V dopoldanskem času sta v službi dve babici. Ena obravnava nosečnice, druga pa je poleg obravnave nosečnic dežurna tudi na porodnem in poporodnem delu enote. V popoldanskem času in ponoči so babice lahko doma in so po dogovorjenem urniku v pripravljenosti na poziv. Izjema so dnevi, ko v babiški enoti skrbijo za družine v prvih dnevih po porodu (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014).

V Alti ima ženska v povprečju 11 pregledov v nosečnosti. Vse preglede lahko naredi babica; ti so v 8–12 tednu, 12–16 tednu, 17–19 tednu, 24, 28, 32, 34, 36, 38, 39 in 40 tednu. Pregleda v 28 in 36 tednu lahko prevzame osebni zdravnik nosečnice, če si sama tako želi. Na Norveškem je predviden datum poroda postavljen na 40 tednov in 2 dneva gestacije. V 41 tednu in v primeru poterminske nosečnosti ima ženska pregled na sekundarnem nivoju v Hammerfestu (dokumentacijski viri, 2014). Babica v povprečju pregleda 12 nosečnic na dan. Za obravnavo vsake ima predvidenih 30 minut, dvakrat v nosečnosti tudi 60 minut. Šola za starše poteka individualno v času nosečniških pregledov. Splošne teme, o katerih se babica z nosečnico pogovori, so prehrana, kajenje, alkohol, zdravila, droge, dojenje, začetek poroda (popadki, razpok plodovih ovojev, krvavitev), potek poroda, ogled porodne sobe in poporodnih sob, K-vitamin, porodni položaji, lajšanje porodne bolečine, strahovi in pričakovanja, rojstvo, potek bivanja po porodu, neonatalni testi (dokumentacijski viri, 2014). Poleg rednega dela v babiški enoti imajo nekatere babice vsaj enkrat na štirinajst dni svojo posvetovalnico za mlade ženske, kjer opravljajo teste za okužbo s klamidijo, svetujejo o kontracepciji ter jo predpisujejo. Obiskujejo tudi šole, kjer mlade učijo spolne vzgoje.

Rizičnim nosečnicam ni dovoljeno roditi v Alti, zdrave nosečnice pa se svobodno odločijo, ali bodo rodile v Alti ali v Hammerfestu. Ne glede na izbran kraj poroda, vsako nosečnico, ki se ji začenja porod s popadki ali odteklo plodovnico, vedno najprej pregleda babica iz enote v Alti. (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010). Za nujne prevoze so v zdravstvenem domu Alta na voljo 3 reševalna vozila, na območju severne Norveške pa je v pripravljenosti 11 zrakoplovov (6 letal, 2 helikopterja nujne medicinske pomoči in 3 reševalni helikopterji) (Norum, et al., 2013).

Kriteriji izbora za porod v samostojni babiški enoti se razlikujejo v različnih delih Norveške. V Alti lahko rodijo (1) nosečnica brez kroničnih obolenj, predhodnega SC ali drugih posegov na maternici, (2) multipara, (3) primipara, stara 35 let ali manj (šele od leta 2012), (4) normalna nosečnost, (5) plod v glavični vstavi, (6) ni diagnosticirane bolezni, ki bi lahko povzročila zaplete, (7) predhodne zdrave nosečnosti in porodi, (8) porod se začne spontano pri gestaciji od 36 + 0 do 41 + 3 dni, (9) popadki se začnejo spontano in ostanejo normalni do konca poroda, (10) ženske, ki so predhodno rodile s pomočjo vakuma ali forcepsa in ni suma, da bi se to lahko ponovilo, (11) ocenjena teža ploda < 4500 g ali ni IUGR, (12) ITM pred zanositvijo < 27, (13) porast teže med nosečnostjo < 20 kg, (14) odsotnost diabetesa mellitusa ali gestacijskega diabetesa, (15) odsotnost polihidramnija ali oligohidramnija, (16) od spontanega razpoka plodovih ovojev minilo < 24 ur, (17) ni aktivne okužbe s streptokokom B, (18) porodnica ni odvisnica od alkohola ali drog, nima hepatitisa B ali C, (19) v družinski anamnezi ni prirojenih bolezni ali anomalij. V dogovoru z ginekologom porodničarjem v Hammerfestu, lahko v Alti rodi tudi (1) nosečnica < 18 let (2) nosečnica z ITM pred zanositvijo do 30, in (3) nosečnica z nespecifični problemi psihične ali psihosocialne narave. Babica lahko predlaga porod v porodnišnici, tudi če ne navede nobenega od omenjenih kriterijev (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010).

Indikacije za premestitev med porodom so (1) spontan razpok plodovih ovojev > 24 ur brez dobro vzpostavljenih popadkov, (2) nenormalna prezentacija ploda, (3) plodova glavica ni fiksirana kljub dobrim popadkom, (4) obarvana plodovnica v zgodnji fazi poroda, (5) nenormalno obilna krvavitev, (6) potreba po kontinuiranem spremljanju plodovega srčnega utripa zaradi grozeče asfiksije ploda, (7) potreba po epiduralni analgeziji, (8) potreba po stimulaciji popadkov (razen v primeru, ko je plod že na medeničnem dnu in ni suma na distocijo), (9) zastoj poroda in (10) znaki okužbe. Predrtje plodovih ovojev v zgodnji fazi poroda ni dovoljeno. Babice imajo na voljo vsa potrebna zdravila za lajšanje porodne bolečine in za preprečevanje poporodne krvavitve; za njihovo aplikacijo se tudi samostojno odločijo. Vsa odstopanja od protokola morajo biti pojasnjena in dokumentirana. Po porodu premestijo otročnico v primeru (1) zaostale posteljice z ali brez večje krvavitve, (2) raztrganine III in IV stopnje, globoke raztrganine vagine, rupture materničnega vratu, (3) nenormalne krvavitve po porodu (> 500 ml), atonije ali krvavitve iz porodnih poškodb in zaradi drugih indikacij. Novorojenca premestijo v primeru (1) suma bolezni, (2) nezadostnega dihanja, (3) deformacije, poškodb ali zlomov, (4) zlatenice in drugih indikacij (Et trygt fødetilbud – Kvalitetskrav til fødselsomsorgen, 2010).

Vzdušje v babiški enoti je zelo prijetno. Odnos med babico in žensko je partnerski, vzajemno se spoštujeta. Tako med pregledi v nosečnosti kot med porodom ima ženska lahko ob sebi toliko spremljevalcev, kot si jih sama želi. Babice prisotnost družinskih članov ocenjujejo kot pozitiven doprinos k doživljanju nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja. Pri porodu je prisotna ena babica, v času druge porodne dobe pa dodatno še druga babica (čez dan) ali medicinska sestra z drugih oddelkov zdravstvenega doma (ponoči). Med porodom se prilagajajo individualnim potrebam ženske. Po začetnem pregledu porodnici dodelijo sobo, kjer bo s partnerjem bivala tudi po porodu. Prehranjevanje in pitje pred in med porodom se spodbuja. Intravenozne kanile se preventivno ne nastavlja.

Za lajšanje bolečin imajo porodnice na voljo neomejeno gibanje, toplo kad v prvi porodni dobi, akupunkturo, tople obkladke za presredek, masažo, aromaterapijo, glasbo, dušikov oksidul in morfij. Običajno se porodnica šele zaradi potrebe po lajšanju bolečin ali v drugi porodni dobi preseli iz svoje v porodno sobo. Poroda na Norveškem ni obravnavan kot sterilen dogodek. Presredek varujejo s tradicionalnim prijemom, saj ženske rojevajo v vseh položajih. Tretja porodna doba je vodena fiziološko, razen v primeru krvavitev ali težkega poroda. Po porodu počakajo, da popkovnica preneha utripati, novorojenca vsaj za eno uro pustijo pri materi na trebuhu in spodbujajo spontano pristavljanje k dojenju. Vse babice na Norveškem same šivajo 1. in 2. stopnjo ruptur presredka. Rutinski postopki pri novorojencu so merjenje, tehtanje in intramuskularna aplikacija vitamina K.

Otročnica gre z novorojencem lahko domov že 3 ure po porodu ali pa ostane tudi do štiri dni. Specialisti družinske medicine pred odpustom novorojenca dvakrat pregledajo. V primeru zgodnjega odpusta iz babiške enote se otročnica z novorojencem vrne po 48 urah, ko se mu izmeri saturacijo, opravi test TEOAE in odvzame kri iz pete za 28 presejalnih testov po načelih atravmatske skrbi. V primeru zgodnjega odpusta se takrat novorojenca še drugič pregleda. Otročnica gre šest tednov po porodu na pregled k izbranem osebnem zdravniku.

Razprava

V razpravi so predstavljeni rezultati raziskav in pregleda klinične dokumentacije, ki prikazujejo kakovost in pomen samostojne babiške enote v Alti. V letih 2007–2011 je imela občina Alta višjo rodnost kot vsa Norveška. Kar 60 % prebivalk rodilo v Alti, 35 % v Hammerfestu in 5 % v porodnišnici Tromsø. Od leta 2010 se povečuje število nosečniških obiskov v Hammerfestu in v specialističnih ambulantah v Alti zaradi strožjih kriterijev, naraščanja debelosti in porasta gestacijskega diabetesa. Pregledi za nosečnice so se v letu 2012 v 30 % izvajali v Alti, v 40 % na sekundarnem nivoju v Hammerfestu, 12 % jih je bilo na terciarnem nivoju v Tromsø, 16 % pri specialistih privatnikih in 2 % drugje. Število obiskov in porodov v babiški enoti Alta ostaja stabilno od leta 2002 (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014).

V raziskavi, ki so jo izvedli Engjom in sod. (2014), so ugotovili, da je na Norveškem v zadnjih 30 letih (1979–2009) število porodniških ustanov padlo s 95 na 51. Posledično se je delež žensk, ki imajo več kot eno uro do najbližje babiške ali porodniške ustanove, v letih 2000–2010 zvišal s 7,9 % na 8,8 %. Tveganje za nenačrtovan porod izven institucije se je zvišal z 0,4 % v letih 1979–1983 na 0,7 % v letih 2004–2009. Maternalna umrljivost se je zvišala z 1,7 % v letu 2000 na 2,2 % v letu 2009. Regionalne razlike so se povečale. Delež žensk, ki živijo v območju dveh ur oddaljenosti do najbližje porodniške pomoči, se je na severnem Norveškem dvignil z 21 % na 28 %. Posledično se je tudi tveganje za maternalno umrljivost na severu zelo povečalo. Prišli so do zaključka, da se zaradi delne centralizacije babiško-porodniške skrbi maternalna umrljivost ni znižala, kot je bilo sprva pričakovano in načrtovano. Tveganje za porod izven babiško-porodniške enote se je v zadnjih 30 letih celo podvojilo.

Med kandidatkami, primernimi za porod v samostojni babiški enoti, je v letih 2002–2011 izven institucije nenačrtovano rodil 1,1 % žensk na Norveškem. V Alti pa je odstotek nenačrtovanih porodov izven institucije zelo majhen; znaša 0,5 % tako za ženske, ki ustrezajo kriterijem poroda v Alti, kot tudi za vse porodnice skupaj. Prezgodnjih porodov (pred 35. tednom gestacije) je bilo v letih 2002–2011 v Alti 1,9 %, medtem ko jih je bilo na Norveškem 2,6 %. Na Norveškem je bila maternalna obolevnost 2 %, med kandidatkami za porod v samostojni babiški enoti je bilo takih 1,3 %. V Alti je bilo vseh obolelih mater kar 2,7 %, med kandidatkami za porod v babiški enoti pa 1,5 % (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014).

Apgar pod 7 v 5. minuti po rojstvu je imelo v letih 2002–2011 1,6 % vseh novorojencev na Norveškem in 0,7 % novorojencev, ki so bili rojeni materam, ki ustrezajo kriterijem poroda v babiški enoti. Na severu je bilo vseh primerov 1,8 %. Med novorojenci, rojenimi v Alti, je bilo novorojencev z Apgarjem pod 7 v 5. minuti 0,8 %. Apgar pod 4 v 5. minuti je imelo 0,6 % novorojencev tako na Norveškem kot v občini Alta. Na državni ravni je bilo med kandidatkami za porod v samostojni babiški enoti 0,3 % novorojencev z Apgarjem pod 4, v Alti pa 0,4 %. Odstototek novorojenih s porodno težo < 2500 g je bil v letih 2002–2011 na Norveškem 3,7. Na severu jih je bilo 3,6 %, v Alti pa 3,2 %. Med kandidatkami za porod v samostojni babiški enoti je bilo na Norveškem 0,7 % novorojencev s porodno težo < 2500 g, na severnem Norveškem 0,8 %, v Alti pa 1 %, kar je nekoliko več kot drugje (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014). Eden od razlogov za višji odstotek nizke porodne teže bi lahko bilo dejstvo, da je na severnem Norveškem v primerjavi z vso državo znatno višji odstotek nosečnic kadilk (26,9 % vs. 18,5 %) (Norum, et al. 2013).

Perinatalna umrljivost je bila v letih 2002–2011 tako na Norveškem kot na severnem norveškem 0,5 %. Med novorojenci, ki so bili rojeni ženskam, ki so ustrezale kriterijem poroda v samostojni babiški enoti, je bilo perinatalne umrljivosti 0,2 % tako na Norveškem kot na severu države. V enakem obdobju je bila smrtnost v prvem mesecu življenja na Norveškem 0,2 %, na severnem Norveškem 0,2 %; med kandidatkami za porod v babiški enoti na Norveškem 0,05 %, na severnem Norveškem 0,1 %. V Alti je bilo zabeleženih manj kot pet primerov v desetletju, česar niti ni smiselno prikazovati v odstotkih (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014).

Babiška enota v Alti ima primerljiv odstotek nenačrtovanih porodov izven institucije, resne maternalne obolevnosti, prezgodnjih porodov, ocene po Apgarjevi, porodne teže, perinatalne umrljivosti in neonatalne umrljivosti z ostalo Norveško. Deluje v skladu z nacionalnimi smernicami in ima dobre rezultate (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014). Poleg tega uporabnicam nudijo obravnavo v domačem okolju, kontinuiteto skrbi in zaupanje, ki so pomembni sestavni deli visokokakovostne obravnave med nosečnostjo in porodom (Guidelines for Antenatal Care, 2005).

Zaključek

Iz napisanega je razvidno, da sta obporodno zdravstvo varstvo severne Norveške in samostojna babiška enota v Alti zadovoljive kakovosti in da prednosti odtehtajo tveganja decentralizirane babiško-porodniške obravnave nosečnic in porodnic. V projekciji do leta 2030 v občini Alta predvidevajo nadaljnjo porast prebivalstva, zaradi česar se bo dvignilo tudi število nosečnic. Poleg tega pa bo tudi več debelosti, diabetesa, pridruženih obolenj in ženske se bodo za otroke odločale pri višji starosti. Iz tega sklepajo, da se število porodov v babiški enoti Alta ne bo niti bistveno povečalo niti zmanjšalo (Fødselsomsorgen i Alta kommune med tilhørende poliklinisk virksomhet, 2014).

Babice v Alti si želijo ohraniti samostojnost, kljub temu pa se zavzemajo za to, da bi dobili svojega specialista ginekologa porodničarja, h kateremu bi lahko pošiljale nosečnice s komplikacijami in jim prihranile trud, čas in denar. V naslednjih letih bodo obsežno širili in modernizirali tudi svoje prostore.

Napisala:

Mateja Kusterle, prof. ang. in špa., študentka 3. letnika babištva

mateja.kusterle.jenko@gmail.com

11181343_10205992122899363_1612764010_o

Mateja po prvem porodu ob 2eh ponoči.

Vabilo na babiški tek

Standardno

Pozdravljeni! Študenti babištva Zdravstvene fakultete organiziramo že 4. tradicionalni babiški tek po centru Ljubljane! Vabimo vas, da se nam pridružite v TOREK, 5.5.2015, ob 17. uri na Prešernovem trgu! Dogodek je namenjen vsem generacijam, od najmlajših do najstarejših. Tekali bomo v zmernem tempu, lahko pa se po progi dolgi 3 km tudi sprehodite. Zakaj 5.5.? Ker je to mednarodni dan babištva in ga povsod po svetu obeležujejo na različne načine! Mi smo za to izbrali TEK! VSTOPNINE NI! Je pa dogodek obarvan DOBRODELNO, saj bomo študenti zbirali denar za sterilne porodne sete in vse, kar porodnišnice držav v razvoju res potrebujejo (voda, tetra-plenice, brisače, milo, škarje…). Na Prešernovem trgu boste lahko študentom babištva na dan dogodka in en dan prej postavili razna vprašanja, ki so se vam kdaj porodila v glavi glede spolnosti, zanositve, nosečnosti, poroda, dojenja, nege dojenčka in še in še! Skušali vam bomo odgovoriti na vsa vprašanja! Spremljate nas lahko tudi na: https://www.facebook.com/pages/Babiški-tek/1437733983193305?fref=ts

_5535f1038a198

Preventivni pregledi v nosečnosti

Standardno
Preventivni pregledi v nosečnosti

Namen preventivnih pregledov v nosečnosti je aktiven zdravstveni nadzor nosečnice in ploda. Če poteka nosečnost brez posebnosti se opravi 10 sistematičnih pregledov in dve ultrazvočni preiskavi, prav tako pa se izvedejo tudi individualna svetovanja. V primeru, da nosečnost ne poteka normalno, pa se ginekolog odloči za še dodatne preglede.

Prvi pregled nosečnice opravi ginekolog v času do 12. tedna nosečnosti.

Ponovni sistematični pregledi so okvirno v 24., 28., 35., in 40. tednu nosečnosti.

Ostalih pet sistematičnih pregledov v 16., 32., 37., 38., in 39. tednu nosečnosti pa opravi diplomirana babica, ali za samostojno delo izobražena diplomirana medicinska sestra.

Če pa v ginekološkem timu ni zaposlena diplomirana babica ali za samostojno delo izobražena diplomirana medicinska sestra, te preglede opravi ginekolog.

PRVI SISTEMATIČNI PREGLED NOSEČNICE (8.-12. teden amenoreje – izostanka menstruacije, ali ko drugič izostane menstruacija)

  • Babica in ginekolog potrdita diagnozo nosečnosti.
  • Pri prvem obisku v nosečnosti se babica in ginekolog posebej posvetita anamnezi, tako osebni, družinski, socialni in tudi porodniški, če le ta že obstaja. Anamneza pomeni, da ginekolog in babica zbirata podatke o nosečnici tako, da ji zastavljata določena vprašanja. Vse to je usmerjeno v iskanje dejavnikov tveganja in opozorilnih znakov za nosečnostne komplikacije.
  • Sledi natančen pregled nosečnice, ter na podlagi pridobljenih podatkov uvrstitev nosečnice v skupino z nizkim, srednjim ali visokim tveganjem. Za nosečnico z nizkim tveganjem, ter za zdravo mlado drugo rodnico lahko v glavnem skrbi visoko izobražena in izkušena babica.
  • Vsi podatki, ki jih babica ali ginekolog pridobita se beležijo v zdravstveni karton in tudi v Materinsko knjižico.
  • Preveri se tudi jemanje folne kisline.
  • Sledi ginekološki pregled. Bris materničnega vratu se izvede le, če je zadnji izvid starejši od treh let, ali pa če je ocenjen s PAP II, ali več.
  • Izvede se tudi prvi ultrazvočni pregled ploda. Z njim se ugotovi trajanje nosečnosti, število plodov, nepravilnosti maternice, nepravilnosti zgodnjih oblik nosečnosti, nepravilne tvorbe v spodnjem delu trebuha.
  • Splošni somatski pregled – pregled srca, pljuč, ščitnice in skeleta opravi osebni zdravnik.
  • Merjenje telesne teže in krvnega tlaka.
  • Laboratorijske preiskave krvi: določi se krvna skupina, Rh faktor, ICT (indirektni Coombsov test) s katerim se dokaže prisotnost protiteles, hemogram (kompletna krvna slika) in serološke preiskave za hepatitis B, toksoplazmozo in sifilis.
  • Izvedejo se tudi urinske preiskave – albumen (beljakovine), sediment, sladkor v urinu na tešče in urinokultura (določanje bakterij v urinu).
  • Ugotavljanje stanja in potreb nosečnice v okviru posameznih življenjskih aktivnosti.
  • Individualno zdravstveno vzgojno svetovanje o prehrani, telesni aktivnosti, navadah in razvadah v nosečnosti in delu, ki ga nosečnica opravlja.
  • Nosečnico in njenega partnerja se seznani z možnostmi obiska tečaja za zgodnjo nosečnost.
  • Posvet o presejalnih testih za Downov sindrom.
  • Na prvem pregledu se nosečnico prav tako opozori na znake, zaradi katerih mora takoj k zdravniku. In sicer:
  • Krvavitev iz nožnice,
  • Nenadno odtekanje plodovnice,
  • povišana telesna temperatura nad 38 °C,
  • Hitro naraščanje telesne teže (npr. 3 kg na teden),
  • Krči in popadki, močne bolečine v trebuhu,
  • Če otrok slabše brca (brcati mora vsaj 10x na dan).

16. TEDEN

  • Pregled zdravstvene dokumentacije, ter anamneza od zadnjega obiska.
  • Nadzor plodovih srčnih utripov z minifetonom.
  • Ocena rasti maternice z merjenjem razdalje med simfizo in fundusom (svod maternice).
  • Merjenje telesne teže in krvnega tlaka.
  • Labolatorijske preiskave urina (albumen, sediment)
  • Napotitev nosečnice na THT (trojni hormonski test), če to želi.

20. TEDEN (20. – 22. TEDEN)

  • Pregled zdravstvene dokumentacije ter osebna in nosečnostna anamneza od zadnjega pregleda, s podatkom o plodovih gibih.
  • Ocena rasti maternice.
  • Merjenje telesne teže in krvnega tlaka.
  • Laboratorijske preiskave urina (albumen, sediment).
  • Drugi ultrazvočni pregled ploda (morfologija ploda in ocena plodove rasti) – preveri se, če plod pravilno raste in če se organi pravilno razvijajo.

24. TEDEN

  • Pregled zdravstvene dokumentacije, anamneze s podatkom o plodovih gibih, ter ugotavljanje sprememb v stanju in potrebah nosečnice v okviru posameznih življenjskih aktivnosti.
  • Ocena rasti maternice.
  • Poslušanje plodovih srčnih utripov z minifetonom.
  • Merjenje telesne teže in krvnega tlaka.
  • Laboratorijske preiskave urina (albumen, sediment).
  • Odvzem krvi za hemogram (krvna slika) in serološke preiskave za toksoplazmozo, če je bil presajalni test ob prvem pregledu negativen.

28. TEDEN

  • Pregled zdravstvene dokumentacije, ter osebna in nosečnostna anamneza od zadnjega pregleda s podatkom o zaznavi plodovih gibov.
  • Ocena rasti maternice.
  • Poslušanje plodovih srčnih utripov.
  • Merjenje telesne teže in krvnega tlaka.
  • Laboratorijske preiskave urina (albumen, sediment).
  • Laboratorijska preiskava krvi (ICT- indirektni Coombsov test pri Rh-D negativnih nosečnicah)
  • Aplikacija IgG anti D – nesenzibiliziranim RhD negativnim nosečnicam.

32. TEDEN

  • Pregled zdravstvene dokumentacije, anamneza vključno s podatki o plodovem gibanju.
  • Nosečnico in njenega partnerja se spodbudi za in seznani z možnostmi obiska tečaja priprave na porod.
  • Ocena rasti maternice.
  • Poslušanje plodovih srčnih utripov.
  • Merjenje telesne teže in krvnega tlaka.
  • Laboratorijske preiskave urina (albumen, sediment).
  • Laboratorijske preiskave krvi – hemogram in serološke preiskave za toksoplazmozo, če je presejalni test v 24. tednu bil negativen.
  • Tretji ultrazvočni pregled pri sumu na nepravilno rast ploda.

35. TEDEN

  • Pregled zdravstvene dokumentacije, anamneza vključno s podatki o plodovem gibanju.
  • Ocena rasti maternice.
  • Poslušanje plodovih srčnih utripov z minifetonom.
  • Merjenje telesne teže in krvnega tlaka.
  • Laboratorijske preiskave urina (albumen, sediment).

37. TEDEN

  • Pregled zdravstvene dokumentacije, anamneza, ter ugotavljanje sprememb v stanju in potrebah nosečnice v okviru posameznih življenjskih aktivnosti, načrtovanje, izvajanje, dokumentiranje in vrednotenje babiške nege.
  • Od nosečnice se pridobi podatek o plodovih gibih. V primeru slabšega zaznavanja plodovih gibov se nosečnici ponudi obrazec za registracijo plodovega gibanja, kamor vse zaznave vpisuje.
  • Oceni se rast maternice.
  • Merjenje telesne teže in krvnega tlaka.
  • Laboratorijske preiskave urina (sediment, albumen).
  • Odvzem krvi za serološke preiskave (za hepatitis B).
  • Prvič se posname CTG (kardiotokografija). Snema se 20 minut. Kardiotokografija je grafični prikaz aktivnosti plodovega srca in aktivnosti mišic maternične stene v času nosečnosti in poroda. CTG istočasno beleži krčenje maternice in bitje plodovega srca.

38. TEDEN

  • Pregled zdravstvene dokumentacije, anamneza, ter ugotavljanje sprememb v stanju in potrebah nosečnice v okviru posameznih življenjskih aktivnosti, načrtovanje, izvajanje, dokumentiranje in vrednotenje babiške nege.
  • Od nosečnice se pridobi podatek o plodovih gibih in se preveri pravilnost izpolnjevanja obrazca za registracijo plodovega gibanja.
  • Oceni se rast maternice.
  • Merjenje telesne teže in krvnega tlaka.
  • Laboratorijske preiskave urina (albumen, sediment).
  • Snemanje CTG-ja.

39. TEDEN

  • Pregled zdravstvene dokumentacije, anamneza, ter ugotavljanje sprememb v stanju in potrebah nosečnice v okviru posameznih življenjskih aktivnosti, načrtovanje, izvajanje, dokumentiranje in vrednotenje babiške nege.
  • Od nosečnice se pridobi podatek o plodovih gibih s pomočjo obrazca za registracijo plodovega gibanja.
  • Oceni se rast maternice.
  • Merjenje telesne teže in krvnega tlaka.
  • Laboratorijske preiskave urina (sediment,albumen).
  • Ginekološki pregled po presoji – za oceno zrelosti materničnega vratu.
  • Snemanje CTG-ja.

40. TEDEN

  • Pregled zdravstvene dokumentacije, ter osebna in nosečnostna anamneza od zadnjega pregleda s podatkom o zaznavi plodovih gibov. Na podlagi podatkov ugotavljanje sprememb v stanju in potrebah nosečnice v okviru posameznih življenjskih aktivnosti, načrtovanje, izvajanje, dokumentiranje in vrednotenje babiške nege.
  • Oceni se rast maternice.
  • Merjenje telesne teže in krvnega tlaka.
  • Laboratorijske preiskave urina (albumen, sediment).
  • Ginekološki pregled za oceno zrelosti materničnega vratu.
  • Snemanje CTG-ja.

Napisala: Nastja Mlasko

Masaža otroka

Standardno

Masaža je ustvarjalen in bogat jezik gibov, ki povezuje otroka z družino, sprosti, pomirja nosečnico in olajša bolečine. Družinske člane spodbudi k temu, da drug drugemu namenijo nekaj sproščujočih trenutkov.

Velja prepričanje, da masaža krepi otrokov imunski sistem, pospeši razvoj mišic in vzpodbuja dojenčkovo rast. Priporočeno je nežno gladenje in mehke poteze.

Otroka se položi na hrbet, na trdno, ravno in udobno površino. Poskrbi se za ogret prostor (23-24°C) ter se sleče otroka (če mu je tako prijetno). Za masiranje s hladnim oljem se priporoča hladno stisnjeno olje, kot je na primer mandljevo (Borgenicht in Borgenicht, 2006). Za masažno olje se lahko uporabi kakovostno hladno stisnjeno oljčno olje. Primeren je tudi otroški losjon. Pripravi se nekaj plenic in čistilnih robčkov, saj dojenčki med masažo pogosto izpraznijo mehur ali črevesje. Prijetna je tudi nevsiljiva glasba v ozadju (Nega dojenčka, 2009).

Kako masirati

Če bi želeli o tem prebrati kaj več in pridobiti poglobljena znanja, si lahko v tem viru preberete:

Diederichs G (2010). Masaža dojenčka. 1. izdaja. Ljubljana: Oka, otroška knjiga.

Časovna opredelitev

Če dojenčku masaža ugaja, jo lahko izvajamo vsak dan. Zadostuje tudi masaža dvakrat do trikrat tedensko. Traja naj v povprečju petnajst minut, po potrebi pa je lahko podaljša največ na petinštirideset minut (Nega dojenčka, 2009).

Pomen in učinek masaže na otroka

Masaža:

otrokovih stopal (spodbuja razvoj, stabilnejši koraki, deluje na vse organe in skelet)

nog (boljša prekrvavitev, sprošča pred spanjem)

rok (odpravljanje napetosti, utrujenosti)

vratu (gibljivost vratu, prežene utrujenost)

ušesne mečice (deluje na sinuse, pomaga pri prehladu in zamešenem nosu)

hrbta (ključna za sprostitev, krepitev skeleta, rast) (Diederichs, 2010).

Dobro je vedeti

Masaža je dovoljena, če ima krče ali prebavne motnje, saj mu masiranje olajša bolečine, prav tako se otroka ne masira po trebuhu, dokler se popek ne zaceli ali kadar ima vročino. Prvih šest mesecev se ne dotika otrokove mečave in se ne pritiska na senca (Diederichs, 2010).

Povzetek

Menim, da masaža deluje pozitivno na dojenčka. Iz literature je znano, da krepi imunski sistem, deluje na razvoj mišic in vzpodbuja dojenčkovo rast, vendar pa mislim, da je potrebno tudi poudariti, da je masaža povezovalna točka in tista vez, ki gradi odnos med družinskimi člani. Opozoriti moram, da čeprav je masaža dobrodošla ima njeno izvajanje določena pravila. Pomembno je, da je oseba, ki masira, sproščena, mirna in osredotočena v času masiranja na dojenčka. Moje mnenje je, da bo le s temi pogoji pomen in učinek masaže dojenčka vzpostavljen, saj lahko z negativno energijo in agresivnimi dotiki sprožimo ravno obraten učinek (vznemirimo dojenčka, travmatična izkušnja za dojenčka in posledično zavračanje dotikov). Moramo se zavedati, da ima masaža za dojenčka izjemno veliko prednosti, prav tako se ne sme zanemariti pozitiven vpliv masaže na starša. To, da so starši s tem samozavestnejši, da lahko bolje spoznajo ritem dojenčka, da masiranje poskrbi za dvosmerno neverbalno komunikacijo, je samo plus, ki doprinese s sabo mnogo dobrega.

Ob samem koncu moram opozoriti, da masaža ni na dokazih temelječa znanost, kar se moramo zavedati. Masaža se je kljub temu izkazala za uspešno, zato je tudi vedno več ljudi, ki se zanimajo za to obliko terapije.

Viri

Borgenicht L, Borgenicht J (2006). Dojenček: navodila za uporabo: navodila za uporabo, delovanje, odpravljanje napak in nasveti za vzdrževanje v prvem letu. Izola: Meander, 58-60.

Diederichs G (2010). Masaža dojenčka. 1. izdaja. Ljubljana: Oka, otroška knjiga.

Nega dojenčka: previjanje, kopanje, hranjenje, spodbujanje (2009). 1. izdaja. Tržič: Učila International, 65-73.

Napisala: Tamara Košec

Prehrana žensk v nosečnosti

Standardno

Pravilna prehrana v nosečnosti je pomembna, saj vpliva na zdravo rast in razvoj ploda ter na dobro počutje in zdravje nosečnic. Lažje se soočajo s telesnimi in čustvenimi spremembami, ki se dogajajo v tem obdobju ter obvladujejo zahteve dojenja in prvih dni materinstva.

Na dan naj bi nosečnica zaužila 4-6 manjših obrokov, med katerimi so glavni obroki zajtrk, kosilo in večerja, dopolnjujejo pa jih vmesni majhni obroki. V začetku nosečnosti so energijske potrebe minimalne, povečajo pa se ob koncu prvega tromesečja. V zadnjem tromesečju pa se hranila porabijo za rast posteljice in ploda.

VITAMINI IN MINERALI ZAKAJ SO POTREBNI?
Vit. A
Prispeva k rasti otrokovih celic.
V prvih mesecih sodeluje pri razvoju srca,
obtočil in živčevja v zadnjih mesecih pa
za pridobivanje teže ploda. Potrebna je
previdnost, saj v prevelikih količinah
vitamin A pri otroku lahko povzroči
razvojne nepravilnosti.
Vit. B6 Sodeluje pri razvoju živčevja in možganov.
Vit. B1 in B2 Sodelujeta pri pridobivanju
energije iz hrane.
Vit. B12 Sodeluje pri tvorbi eritrocitov.
Vit. C Pomaga pri razvoju tkiv in absorpciji železa.
Vit.D in kalcij Skrbita za razvoj kosti in zob.
Baker Pomaga pri oblikovanju trdnih kosti.
Jod Vpliva na delovanje žleze ščitnice in preko
posteljice tudi na delovanje otrokove ščitnice.
Skrbi za pravilno presnovo v telesu.
Železo Skrbi za proizvodnjo hemoglobina v krvi ter
skrbi za presnovo in tvorbo energije v telesu.
Magnezij Ima funkcije razvoja kosti, genskega materiala (DNK),
prenos živčnih dražljajev in osnovnih celičnih reakcij.
Selen Antioksidant, ki je pomemben za zaščito
pred poškodbami celic.
Cink Potreben za imunski sistem otroka
ter razvoj kosti.
Folna kislina Folna kislina je pomembna za
splošno zdravje tako otroka kot matere.
Folna kislina skrbi za tvorbo, presnovo
in pravilno delovanje krvnih telesc,
preprečuje nepravilno zapiranje nevralne
cevi,ki kasneje tvori hrbtenico otroka.
V mesecih pred zanositvijo in
v prvem tromesečju je potrebno
jemati 400 mg folne kisline na dan.

V katerih hrani se nahajajo potrebni vitamini in minerali?

Vitamin A najdemo v dveh oblikah: kot retinol v hrani živalskega izvora (jajca, maslo, sir, ledvice) ter kot karoten v rastlinskih živilih (rdeče, oranžno in rumeno sadje ter zelenjava).
Vitamin B1 najdemo v stročnicah, zelenolistni zelenjavi in svinjini, kvasu in rjavem rižu; vitamin B2 v mleku in mlečnih izdelkih, kvasu, polnozrnatem kruhu, fižolu in leči; vitamin B6 najdemo v ribah, bananah, krompirju, grahu, arašidih, kvasu, polnozrnatem kruhu; vitamin B12 pa najdemo v mesu, perutnini, ledvicah, ribah in mlečnih izdelkih.
Vitamin C najdemo v jagodičevju, agrumih, paradižniku, brokoliju, špinači, krompirju, cvetači in paprikah.
Vitamin D najdemo v mastnih ribah, jajčnem rumenjaku, mleku in maslu.
Vitamin E najdemo v avokadu, semenih, oreščkih, rastlinskih oljih, pšeničnih kalčkih in polnozrnatem kruhu.
Vitamin K najdemo v zeleni zelenjavi, kot so brokoli, zelje in špinača.
Kalcij najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, ribah, oreščkih, stročnicah in tofu.
Železo najdemo v rdečem mesu, jetrih, sardinah, inčunih, slivah, suhem sadju, špinači, gobah, rdečem in belem fižolu.
Jod najdemo v ribah, školjkah, morski travi, jajcih in mleku.
Magnezij najdemo v vseh semenih, npr. semenih buč, melon in sončnic, v mleku, krompirju in zelenolistnati zelenjavi.
Selen najdemo v brazilskih oreščkih, rdečem mesu, ribah in žitnih kosmičih.
Baker najdemo v posušenih marelicah, mesu, oreških, rižu, polnozrnatih testeninah in žitnih kosmičih.
Cink najdemo v rdečem mesu, polnozrnatih žitih in školjkah.
Folno kislino najdemo v beluših, avokadu, rdeči pesi, fižolu, brstičnem ohrovtu, melonah, vitaminiziranih žitnih kosmičih, pomarančah, špinači, polnozrnatem kruhu in testeninah.

ŽIVILA, KI SE JIM JE POTREBNO IZOGIBATI V ČASU NOSEČNOSTI

V nosečnosti sta nosečnica in otrok občutljiva za različne bolezni povezane s hrano, zato je potrebno paziti na čistočo hrane in se izogniti nekaterim živilom.

Salmonela ne vpliva na otrokovo zdravje, je pa neprijetna. Tveganje za nastanek okužbe se poveča če se zaužijejo surova in premalo kuhana jajca oz. katerekoli jedi iz jajc (majoneza, preliv za solate in podobno) . Lahko pa si nosečnica privošči sladoled iz trgovine, ki je pasteriziran in ne povečuje možnosti za salmonelo, kuhana ali pečena jajca itd.

Listeroza lahko povzroči vnetja pri novorojenčku, tudi menengitis ali pa spontani splav oz. mrtvorojenost. Zaščitimo se tako, da se izognemo:

  • Sirom s plesnijo na površini in v notranjosti (brie, camembert, gorgonzola…) tudi če so pasterizirani.
  • Paštetam, ki niso toplotno obdelane (zelenjavne, ribje, mesne). Kupujemo pasterizirane paštete v pločevinkah ali pa jih pripravimo sami.
  • Pripravljenim jedem, ki jih ni potrebno kuhati

So pa tudi mehki siri, ki niso nevarni, in sicer: skuta, mozzarela, feta, sveži siri in podobno.

Tako kot surova jajca, se odsvetuje tudi surovo in premalo kuhano meso zaradi možnega tveganja za toksoplazmozo. Nevarnosti za okužbe se skrivajo predvsem v jagnjetini, svinjini in divjačini.

Nosečnice lahko uživajo ribe, vendar v zmernih količinah. Priporočeno je, da se izogibajo ribam, kot sta riba mečarica in morski pes, ter večjim količinam ostalih rib, kot so losos, postrv in skuša. Omejijo naj tudi izdelke, ki vsebujejo tunino (ne več kot 2 obroka tune na teden), ker vsebuje več živega srebra kot ostale ribe, ki lahko prizadane razvoj otrokovega živčnega sistema. Pomembno je tudi, da so vsi morski sadeži dobro prekuhani, saj surovi lahko vsebujejo bakterije ali viruse, ki lahko povzročijo zastrupitev s hrano.

Najnovejše raziskave so pokazale, da uživanje arašidov v nosečnosti ne vpliva na razvoj alergije na arašide pri otroku. Torej brez problema nosečnice lahko uživajo tudi arašide (arašidovo maslo), razen, če so nanje alergične oziroma so jim individualno odsvetovane.
KOFEIN V NOSEČNOSTI

Med nosečnostjo ni treba popolnoma prenehati z uživanjem kofeina, vendar naj nosečnice poskrbijo, da ga ne bo več kot 200 mg na dan. Preveč kofeina namreč lahko povzroči spontani splav. Lahko doprinese k nizki porodni teži novorojenčka, kar lahko povzroči tveganje za nastanek zdravstvenih težav kasneje v življenju. Kofein odvaja tekočino iz telesa, kar bi lahko privedlo do prevelikih izgub kalcija.

V določeni hrani in pijači je:

– skodelica instant kave – 100 mg kofeina
– skodelica filter kave – 140 mg kofeina
– skodelica pravega čaja – 75 mg kofeina
– pločevinka kokakole – 40 mg kofeina
– pločevinka energijske pijače – 80 mg kofein

ALKOHOL V NOSEČNOSTI

Priporočljivo je, da se v času nosečnosti ne pije nobenega alkohola, ker škoduje nosečnici in njenemu otroku. To je najbolj varna izbira, saj lahko celo majhne količine alkohola škodujejo. Zaradi prevelike količine zaužitega alkohola v času nosečnosti lahko pride tudi do fetalnega alkoholnega sindroma, kjer otroci izgledajo popolnoma zdravi, vendar imajo fizične, duševne, vedenjske in učne težave.

Prispevali: Petra Rigler in Maja Gantar

VIRI:

  • Grubša N, Kušar J (2004). Kaj mora vsaka bodoča mamica vedeti o nosečnosti in pripravi na porod: nasveti babic, pediatrov, patronažnih sester in strokovnjakov iz šole za starše za bodoče mamice. Ljubljana: Libero d.o.o., 11-13
  • Pavčnik U (2012). Zdrava prehrana za nosečke. Hrastnik: Urška Pavčnik s.p., 19-69, 111-119
  • Wilcock F (2003). Zdrava prehrana v času nosečnosti; recepti, jedilniki in nasveti o prehrani za mamice pred in po rojstvu otroka. Tržič: Učila International, založba, d.o.o., 10-23.
  • http://www.nhs.uk/conditions/pregnancy-and-baby/pages/foods-to-avoid-pregnant.aspx#close (15.3.2015)

Obisk muzeja kontracepcije in splava na Dunaju

Standardno

Študentje smo se novembra 2013 odpravili na ogled Muzeja kontracepcije in splava na Dunaju. Izvedeli smo veliko novih in zanimivih stvari. Namreč ste vedeli, da so bili prvi kondomi izdelani iz mehurja ribe in ovčjega črevesja? In da so si ženske vstavljale v nožnico polovico limonine lupine, da bi preprečile neželeno nosečnost?

Muzej kontracepcije in splava je leta 2003 ustanovil dr. Christian Fiala z namenom, da se znanje o zanesljivih kontracepcijskih sredstvih in medicinsko varnih splavih razširi po vsem svetu. Muzej je sestavljen je iz dveh prostorov. V enem lahko vidimo različne vrste kondomov ter kontracepcije, ki so jo uporabljale ženske ter moški skozi zgodovino. Prvi kondomi so bili narejeni iz ribjega mehurja ter ovčjega čreva in so bili namenjeni za večkratno uporabo. Ženske so si v nožnico potisnile polovico limonine lupine ali pa zmes iz krokodiljega blata in medu. Tudi testov za ugotavljanje nosečnosti so se domislili že pred mnogo leti . V starem Egiptu je ženska spila mešanico piva in dateljnov; če je po tem bruhala, je bil to znak za nosečnost. Do leta 1960 so v Avstriji delali nosečniške teste s pomočjo žab. Potekal je tako, da so urin domnevno noseče ženske vbrizgali po kožo žabje samice; če je žival zatem izlegla jajčeca, je bil test pozitiven. Drugi prostor pa je namenjen predstavitvi splavov v času, ko je bil splav še prepovedan, zato so se ženske pogosto zatekale k raznim mazačem. Na ogled je delovna miza s pletilkami v predalu, iz razstavljenih dokumentov pa si lahko obiskovalci preberejo zgodbe žensk, ki so bile zaradi prepovedanega splava obsojene na mučenje. Muzej krasi veliko zanimivih slik in predmetov, ki ponazarjajo, kaj se je uporabljalo za kontracepcijo in splave skozi čas. Računalniško je prikazana moška sterilizacija ter posnetek spolnega odnosa med moškim in žensko z magnetno resonanco ter še in še.

Priporočamo obisk in prilagamo nekaj slik.

Študentje na Dunaju

Študentje na Dunaju 🙂

DSCI0170

Različne diafragme

Prva kondoma

Prva kondoma

Ženska oblika kontracepcije

Prve oblike kontracepcije ze ženske. Limonina lupina in zmes medu ter blata.

Bide

Bide za spiranje nožnice

Domače ozvajanje splava

Domači poskus splava

SAMSUNG    

Inštrumenti za ginekološki pregled

   Prvi testi nosečnosti

Prvi testi nosečnosti

Prispevala: Maja Gantar

Couvade sindrom

Standardno

Couvade sindrom je definiran kot simptomatska motnja, pri kateri partner doživlja simptome v času nosečnosti partnerke, najpogosteje v prvem in tretjem trimestru. Simptomi so tako fizični, kot tudi psihični. Sindrom imenujejo tudi simpatetična nosečnost ali sindrom nosečega očeta. Nekatere teorije opisujejo povezavo med vključenostjo očeta v nosečnost in pripravljanja na novo vlogo, pogled na razvijajoč se plod kot rivala za materino pozornost in regresivno manifestacijo narcisizma – sindrom bi naj bil samopovzročena kazen za občutke agresije na nerojenega otroka. Za enega od vzrokov omenjajo tudi Ojdipov kompleks. V partnerju se dogajajo hormonske spremembe, ki ga pripravljajo na prehod v očetovstvo. Moškim se kortizol poviša za 75 %, tudi estradiol se dvigne. Zviša se raven prolaktina in zniža nivo testosterona, vse bolj izrazito z bližanjem poroda. Sindrom se pojavlja med 11 in 97 %. Najmanj o njem poročajo v Veliki Britaniji, Švedski in Ameriki, največ pa se pojavlja na Poljskem in Kitajskem. Pogosteje se pojavlja pri pričakovanju prvega otroka.

Ime izhaja in francoske besede couver, kar pomeni izvaliti in španskega encovar, ki ima isti pomen. 

O sindromu poročajo že stoletja. Zapise o sindromu so našli celo v delih Shakespeara, kjer bi naj moški doživljali somatske simptome v času nosečnosti. Čeprav sindrom poznamo že veliko časa je o fenomenu le malo raziskanega. Starejši zapisi poročajo o vzorcih, kjer moški ležijo v postelji in posnemajo fizično bolečino porodnice.

Moške razdelijo v tri vrste partnerja: opazovalec (pasiven), inštrumentalen in ekspresiven (aktiven). Glede na to se razlikuje tudi intenzivnost sindroma. 

Med najpogostejše simptome prištevamo anksioznost, pridobivanje na teži, zobobol, prebavne motnje, spremembe v vzrocu spanja, zmanjšan libido, nespečnost. Raziskovalci so sestavili različno dolge sezname simptomov, od katerih morajo moški izpolniti različno število, da dobijo to “diagnozo.” Obstaja tudi vprašalnik, imenovan Vprašalnik o zdravju moških v času nosečnosti partnerke, ki omenja 26 simptomov. Moški mora potrditi 8 simptomov za pozitiven izid. Znanstveniki so simptome tudi razdelili v 3 splošne skupine: gastrointestinalni (pridobivanje na teži), spremembe v apetitu, slabost, napihnjenost, bolečine v trebuhu), respiratorne (okužbe dihalnih poti) in živčne (anksioznost, motnje spanja, živčnost). Med simptome priševajo še motnje v razpoloženju, frustracijo, zgago, utrujenost, bolečine v hrbtu, krče v nogah, počutje preobremenjenosti, zgodnje zbujanje. 

Dokumentirano je tudi, da različice sindroma povzročajo poporodno depresijo ali psihozo in začetek bipolarne motnje ob porodu pri moškemu. 

Chase, T., Fusick, A., & Pauli, J. M. (2021). Couvade syndrome: More than a toothache. Journal of Psychosomatic Obstetrics & Gynecology42(2), 168–172. https://doi.org/10.1080/0167482X.2019.1693539

Markowska, U. S., Zyg, M., & Kiełbratowska, B. (2018). Psychosomatic symptoms of the Couvade syndrome in Finnish and Polish expectant fathers. Ginekologia Polska89(1), 35–39. https://doi.org/10.5603/GP.a2018.0007

Mrayan, L., Abujilban, S., Abuidhail, J., Bani Yassein, M., & Al-Modallal, H. (2019). Couvade Syndrome Among Jordanian Expectant Fathers. American Journal of Men’s Health13(1), 155798831881024. https://doi.org/10.1177/1557988318810243

Papadakis, M., & Manios, A. (2020). Couvade in the Ancient Greek Literature: Disease or Ritual Performance? Psychosomatics61(4), 408–409. https://doi.org/10.1016/j.psym.2020.01.001

Piechowski-Jozwiak, B., & Bogousslavsky, J. (2018). Couvade Syndrome—Custom, Behavior or Disease? In J. Bogousslavsky (Ed.), Frontiers of Neurology and Neuroscience (Vol. 42, pp. 51–58). S. Karger AG. https://doi.org/10.1159/000475686

HYPEREMESIS GRAVIDARUM

Standardno

Hyperemesis gravidarum ali drugače imenovana hipermeza, je resnejše obolenje v nosečnosti, kadar nosečnica pretirano in prepogosto bruha, pojavi se lahko tudi navzea (siljenje na bruhanje). To stanje lahko vodi do izgube teže in izčrpanosti. Posledično lahko bruhanje privede do ketonurije (visoka vrednost ketonov v urinu) in/ali ketonemije (zvišana koncentracija ketonskih teles v krvi). Pojav tega stanja je lahko nevarno, v primeru, da se ga ne odpravi (potreben je obisk pri zdravniku).

Vzroki za pojav obolenja

Vzrok za hyperemesis gravidarum ni znan. Obstaja nekaj dejavnikov, ki bi lahko povečali tveganje za pojav obolenja. Mednje spadajo: povečana posteljica (ki se lahko pojavi pri večplodni nosečnosti), ženske, ki jih je sililo na bruhanje oz. so bruhale pred nosečnostjo, posledično, zaradi uživanja zdravil z estrogenom, ženske, ki so imele migrene itd. Nekatere študije poročajo tudi o pojavu hyperemesis gravidarum pri ženskah, katerih matere ali sestre so to že doživele.

Na pojavnost pretiranega bruhanja lahko vplivajo tudi hormonske spremembe (večje vrednosti humanega horionskega gonadotropina oz. beta-hCG), sprememba prebavne cevi in genetska predispozicija ženske. V nosečnosti je porast hormona beta-hCG normalna, prav tako sprememba prebavne cevi, ki nastane, zaradi spremembe v hormonih (nihanje estrogena in progesterona). Težave se pa lahko pojavijo, ko je hormonsko neravnovesje preveliko.

Pregled pri zdravniku

Pregled pri zdravniku bo zajemal poslušanje plodovih srčnih utripov (odvisno od tedna nosečnosti), ultrazvočni pregled količine plodovnice, merjenje krvnega tlaka in srčnega utripa ženske, preverjanje turgorja kože oz. napetosti kože (nosečnica je lahko, zaradi bruhanja dehidrirana, kar pa lahko preverimo v napetosti kože; Če je prisotna dehidracija, se bo koža po preverjanju napetosti, počasneje vrnila v prvotno stanje), odvzem krvi (za jetrne teste, test ščitnice in lipazo) in urina itd.

Zdravljenje

Pri hipermezi je zdravljenje osredotočeno na lajšanje simptomov in znakov, ter preprečevanje ponovnega pojava tekom nosečnosti. Zdravnik lahko svetuje spremembo življenjskega sloga, npr. izogibanje mastni hrani, pogosto uživanje hrane v manjših porcijah itd. Priporoča se tudi uživanje ingverja in prakticiranje akupresure. Če obolenje ne popusti se lahko ginekolog porodničar odloči za zdravljenje z zdravili. Predpiše lahko antiemetična zdravila (zdravila proti bruhanju) in po potrebi nadomeščanje tekočin in elektrolitov preko žile. Če je hipermeza v težji obliki je možna tudi hospitalizacija.

REFERENCE

Jennings, L. K., & Mahdy, H. (2022). Hyperemesis Gravidarum. National Library of Medicine, NBK532917. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK532917/

Prezelj, N. (2022). Slabost in bruhanje v nosečnosti: vzroki, posledice in zdravljenje [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=155568&lang=slv

Wikipedija. (16. 3. 2013). Ketonurija. https://hr.wikipedia.org/wiki/Ketonurija

Wiktionary. (28. 9. 2019). ketonemia. https://en.wiktionary.org/wiki/ketonemia

OLIGOHIDRAMNIJ 

Standardno

 

Plodovnica je tekočina, ki obdaja plod v maternici. Plodu omogoča gibanje, blaži prenos sile na plod in ima tudi pomembno vlogo pri porodu. Večina plodovnice je sestavljena iz vode. Vsebuje beljakovine, fosfolipide, ogljikove hidrate, sečnino in urin ploda. Plod plodovnico pije in izloča prek ledvic. Količina plodovnice se skozi nosečnost spreminja- ta narašča do 34. tedna nosečnosti in se nato do poroda ustali. Po 40. tednu nosečnosti se prične količina plodovnice zmanjševati. Skozi nosečnost se spremlja tudi količina plodovnice, saj lahko v nekaterih primerih ta odstopa od normale.  

Oligohidramnij pomeni zmanjšana količina plodovnice. Količina plodovnice se lahko ocenjuje z uporabo ultrazvoka in merjenja razdalje simfiza-fundus (razdalja od sramnične kosti do vrha maternice).  

Zmanjšana količina plodovnice se lahko pojavi kot samostojno stanje ali pa spremlja določene zaplete v nosečnosti. Vzroki za to so:  

  • prezgodnji razpok plodovih ovojev,  
  • prirojene nepravilnosti ploda, 
  • nepravilnosti plodovih ledvic, 
  • zapora sečil ploda, 
  • zastoj plodove rasti, 
  • motnje v delovanju posteljice, 
  • poterminska nosečnost (nosečnost po 42. tednu). 

Zapleti oligohidramnija so: 

  • mrtvorojenost, 
  • zastoj plodove rasti, 
  • zakrčenost plodovih okončin, 
  • motnje v dozorevanju plodovih pljuč, 
  • slabo stanje ploda med porodom.  

Ob ugotovitvi premalo plodovnice vas bo vaš zdravnik še bolj podrobno spremljal z ultrazvokom. Pri oligohidramniju se priporoča tudi počitek in dobra hidracija. Zdravnik se bo z vami tudi pogovoril o času in načinu poroda glede na stanje ploda. Njegovo stanje se bo tudi podrobneje spremljalo z merjenjem njegovega utripa.  

Dulay, A. T. (oktober 2022). Oligohydramnios. MSD Manual. https://www.msdmanuals.com/professional/gynecology-and-obstetrics/abnormalities-of-pregnancy/oligohydramnios  

Keilman, C., & Shanks, A. L. (2022). Oligohydramnios. In StatPearls. StatPearls Publishing. 

Chauhan, N. S., Namdeo, P., & Modi, J. N. (2018). Evidence based management of oligohydramnios. J Gynecol, 3(3), 2-7. 

Downov sindrom

Standardno

Downov sindrom imenovan tudi trisomija 21 je najbolj pogosta oblika kromosomske nepravilnosti. Bolniki z Downovim sindromom imajo dodatno kopijo kromosoma 21 (kar pomeni, da imajo namesto dveh kopij, tri kopije). Downov sindrom je povezan z motnjami v duševnem razvoju. Pojavi se približno pri 1 od 800 rojstev po vsem svetu. Med bolniki obstajajo razlike v intelektualni prizadetosti, ki se običajno kaže od zmerne do hude, najpogosteje pa se pojavi zmerna intelektualna prizadetost. Pri obolelih je prisotna visoka kognitivna oz. vedenjska prizadetost, vendar je socialna funkcija visoka. Oboleli si lažje zapomnijo stvari, ki jih vidijo, kot tiste, ki jih slišijo. Osebe z Downovim sindromom večinoma potrebujejo pomoč tekom celotnega življenja, saj je raven samostojnosti zelo različna. Downov sindrom se lahko odkrije že v nosečnosti, ali pa ko se otrok že rodi. Po porodu se običajno postavi diagnoza na podlagi videza. Zdravniški pregled novorojenčka je najbolj natančna začetna diagnostična ocena. Pri pregledu je zdravstveno osebje še posebej pozorni na: kratke prste, hipotonijo, značilnosti na obrazu predvsem na raven nosni del, nekoliko poševne oči, majhna usta in ušesa ter velik jezik. Natančnemu pregledu nato sledi še izvedba kariotipa (število, velikost, oblika, lega centromere in progavost vseh obarvanih merafaznih kromosomov kakšne evkariontske celice, ki se opazujejo pod svetlobnim mikroskopom in za cirogenetske analize urejajo v idiogram). Fenotip Downovega sindroma vključuje manifestacije, ki lahko prizadenejo več telesnih sistemov, zlasti mišično-skeletni, živčni in srčni sistem. Številna zdravstvena stanja se pogosteje pojavljajo pri ljudeh z Downovim sindromom, določena zahtevajo takojšnjo intervencijo spet druge pa zahtevajo vseživljenjsko spremljanje. Pogosti se pojavijo prirojene bolezni srca npr. pljučna arterijska hipertenzija se pojavi pri 1, 2 do 5, 2 % vseh obolelih z Downovim sindromom, vendar se je zaradi vse boljšega zdravljenja teh prirojenih srčnih bolezni življenjska doba ljudi z Downovim sindromom dvignila na 60 let. Ljudje z Downovim sindromom se pogosto rodijo z ozkimi dihalnimi potmi zato se pri njih pogosto pojavljajo dihalna obolenja. Pri obolelih je zelo pogosta okvara sluha, kar je pa še posebej pomembno za razvoj govora, ki je odvisen od dobrega sluha. Oboleli z Downovim sindromom imajo običajno povišano telesno maso, debelost se pri njih pojavlja v 25-50 % vseh obolelih. Prav tako pa se pri njih pojavlja nižja rast. Pogosteje lahko pri obolelih zaznamo pomanjkanje železa in pogosteje od ostalih zbolijo za levkemijo.

Tveganje za rojstvo otroka z Downovim sindromom narašča s starostjo matere, lahko pa se tak otrok rodi v katerikoli skupini žensk. V Sloveniji se za diagnozo Downovega sindroma izvaja različne preiskave, med katerimi so najpogostejše nuhalna svetlina, dvojni hormonski test in amniocinteza.  Materam, ki bodo v času pričakovanega dneva poroda stare 35–37 let, slovenska zakonodaja zagotavlja pravico do brezplačnih presejalnih in diagnostičnih preiskav za DS (nuhalna svetlina in dvojni hormonski test).

MERJENJE NUHALNE SVETLINE IN DVOJNI HORMONSKI TEST

Nosečnice se lahko med 11. in 14. tednom nosečnosti odločijo za merjenje nuhalne svetline, gre za neškodljivo preiskavo. S to preiskavo se določi predviden datum poroda, pregleda zarodek in glede na debelino vratne kožne gube napove možnost za kromosomske in strukturne nepravilnosti pri plodu. Ginekolog z ultrazvočno sondo skozi trebuh nosečnice izmeri debelino nabrane tekočine med kožo in podkožnimi tkivi v področju zatilja ploda. V primeru, da je tekočine veliko to predstavlja večjo verjetnost za rojstvo otroka s kromosomskimi nepravilnostmi. S testom se odkrije 75 % primerov Downovega sindroma.

Pri ocenjevanju tveganja za rojstvo otroka s kromosomsko napako se nuhalni svetlini doda še dvojni hormonski test. V krvi nosečnice se določa dva hormona – plazemski protein A in humani horionski gonadotropin. Ob koncu testa se izračuna tveganje – npr. 1/1000, kar pomeni, da se 1 izmed 1000 nosečnic rodi otrok z Downovim sindromom. V primeru, da je tveganje večje kot 1/300 se svetuje nadaljnjo obravnavo.

AMNIOCINTEZA

Ženskam, starejšim od 37. let (ali ženskam, ki bodo ob terminu poroda stare 37. let) se priporoča amniocintezo. Pri tej preiskavi se z iglo odvzame vzorec tekočine, ki obdaja plod. Iglo se vstavi skozi trebušno steno in maternico matere. Preiskavo opravi ginekolog, navadno po 16. tednu nosečnosti. Na podlagi odvzetega vzorca se oceni tveganje za kromosomske nepravilnosti. Preiskava predstavlja nizko tveganje za spontani splav.

Antonarakis, S.E., Skotko, B.G., Rafii, M.S. et al. Down syndrome. Nat Rev Dis Primers 6, 9 (2020). https://doi.org/10.1038/s41572-019-0143-7

Bull, M. J. (2020). Down Syndrome. The New England Journal of Medicine, 382(24), 2344–2352. https://doi.org/10.1056/nejmra1706537

Mayo Foundation for Medical Education and Research. (2018).https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/down-syndrome/diagnosis-treatment/drc-20355983

Tul Mandić, N., Writzl, K., Pestevšek, M., Zavrl, N., Šošter, I. (2009). Sporočanje suma diagnoze downovega sindroma staršem pred rojstvom in ob njem. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta. https://www.kclj.si/dokumenti/Sporocanje-suma-diagnoze-Downovega-sindroma.pdf

Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, Ur L RS 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09, 17/15, 47/18, 57/18, 57/18. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO59 <17. 3. 2023>

Okužbe sečil v času nosečnosti

Standardno

OPIS STANJA

Okužba sečil je pogosta zdravstvena težava, za katero je značilna prisotnost patoloških mikroorganizmov v katerem koli delu urinarnega trakta. Te okužbe so pogostejše pri ženskah zaradi krajše sečnice, tesnejše bližine anusa in nožnice, lažjega vstopa patogenih mikroorganizmov s spolno aktivnostjo. V času nosečnosti velja za najpogostejšo bakterijsko okužbo, ki lahko povzroča neugodne maternalne in perinatalne izide.

Okužbe sečil v času nosečnosti delimo na asimptomatske ali simptomatske. O asimptomatski bakteriuriji govorimo takrat, kadar so v urinu prisotne bakterije,vendar nosečnica nima drugih sipmtomov. Simptomatske okužbe se delijo na okužbe spodnjega (akutni cistitis) in zgornjega (akutni pielonefritis) trakta. Asimptomatska bakteriurija je glavni dejavnik tveganja za nastanek simptomatske okužbe sečil med nosečnostjo.

SIMPTOMI IN ZNAKI

Simptomi in znaki, ki se lahko pojavijo ob okužbi sečil so lahko bolečina ali nelagodje med uriniranjem, močna potreba po uriniranju, pogosto uriniranje majhnih količin urina, moten urin z neprijetnim vonjem, kri v urinu, bolečina, pritisk ali nelagodje v spodnjem delu trebuha ali hrbta. Pogost je tudi pojav vročine, mrzlice in potenja, slabost in bruhanje.

ZDRAVLJENJE

Po navadi se za diagnostiko odvzame vzorec urina, ki nam pojasni stanje. Pomembno je, da nosečnica zna oddati vzorec urina, ki ga odvzamemo po principu srednjega curka. Najpogosteje so okužbe sečil bakterijske, zato so za zdravljenje predpisani antibiotiki. Pri blagi okužbi spodnjega dela sečil ali pa okužbi, kjer simptomi niso izraženi, zdravnik predpiše antibiotik. Pri bolj intenzivnih okužbah, okužbah ledvic je možno zdravljenje z intravenskimi zdravili, kjer so zdravila aplicirana v veno. Dodajo se lahko tudi tekočine, če je ženska dehidrirana. Ker antibiotiki vplivajo na mikrofloro v človeku, je priporočeno, da ženske  poleg dodajajo tudi probiotike.

VPLIV NA OTROKA

Kadar okužba ni zaznana pravi čas, lahko le-ta vodi v zaplete v povezavi z nosečnostjo. V 20-50 % se lahko v tem primeru pojavi prezgodnji porod, ki lahko za otroka predstavlja težave. Prav tako lahko okužba povzroči preeklampsijo, ki je lahko vzrok za prezgodnji porod, zastoj rasti, odluščenje posteljice. Novorojenčki imajo pogosto manjšo porodno težo. Bakterije iz sečnice lahko pridejo tudi do plodovih ovojev, ki postanejo okuženi in lahko predčasno počijo.  Pojavi se lahko tudi slabokrvnost ploda.

VIRI

Bono, M. J., Stephen, W. L., Wanda, C. R. (2022). Urinary tract infection. StatPearls – NCBI Bookshelf. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470195/

Glaser, A., & Schaeffer, A. J. (2015). Urinary tract infection and bacteriuria in pregnancy. Urologic Clinics of North America, 42(4), 547–560. https://doi.org/10.1016/j.ucl.2015.05.004

Johnson, C. Y., Rocheleau, C. M., Howley, M. M., Chiu, S., Arnold, K. E., & Ailes, E. C. (2021). Characteristics of women with urinary tract infection in pregnancy. Journal of Womens Health, 30(11), 1556–1564. https://doi.org/10.1089/jwh.2020.8946

Kalinderi, K., Delkos, D., Kalinderis, M., Athanasiadis, A., & Kalogiannidis, I. (2018). Urinary tract infection during pregnancy: current concepts on a common multifaceted problem. Journal of Obstetrics and Gynaecology, 38(4), 448–453. https://doi.org/10.1080/01443615.2017.1370579

Vaginalni izcedek med nosečnostjo

Standardno

Vaginalni izcedki so del vsakdana vsake ženske, še posebej če je ta v reproduktivnem obdobju. V večini primerov so ti izcedki normalni, fiziološki ter se tekom menstruacijskega cikla spreminjajo. Prisotni so tudi med nosečnostjo, količina izcedka se takrat lahko poveča. Pomembno pa je prepoznati, kadar ti izcedki odstopajo od normalnega.

Normalni oziroma fiziološki vaginalni izcedek je redek, prozorne ali mlečne barve z rahlim vonjem. Količina izcedka se navadno z višino nosečnosti poveča. Kadar pa izcedek odstopa od normale, je patološki, ta spremeni barvo, gostoto in vonj. Barva je lahko rumenkasta do temno zelena ter ima smrdeč vonj. Prisotna je lahko tudi srbečica, bolečina ter problemi z uriniranjem. Vzroki patološkega izcedka so lahko različni. Najpogostejša so vnetja, ki jih lahko povzročajo različni mikroorganizmi. Poleg tega pa so razlogi lahko tudi pozabljeni tujki (npr. tamponi) ter iritanti (kot so parfumi, agresivna mila in drugi higienski pripomočki).

Najpogostejša vnetja:

  • Bakterijski vaginizem je pogosto vnetje, ki ga povzroči neravnovesje mikroorganizmov na predelu vagine. Po navadi se spremeni predvsem vonj, ki spominja na ribe. Lahko poteka tudi asimptomatsko, kar pomeni, da poteka brez simptomov.
  • Vaginalna kandida je najpogostejše glivično vnetje med nosečnostjo, ki ga povzroči prekomerno razmnoževanje glive. Navadno je kandida že prisotna in je del normalne mikroflore nožnice. Problem nastane, ko se ta flora poruši, po navadi z jemanjem antibiotikov. Vnetje se kaže z gostim belim sirastim izcedkom, vaginalno bolečino, iritacijo in srbečico ter z bolečimi spolnimi odnosi (disparevnija).
  • Nekoliko manj pogoste pa so parazitske okužbe, ki so spolno prenosljive. Kažejo  se z rumeno-zelenkastim izcedkom z ribjim vonjem, iritacijo in srbečico, bolečinami v trebuhu.
  • Vzrok vnetja so lahko tudi druge spolno prenosljive bolezni, pri katerih je lahko prisotna tudi vročina.

Vaginalna vnetja med nosečnostjo se vedno zdravijo, tudi v primeru zelo blagih vnetij. Lahko povzročajo zaplete, kot so vnetje plodovih ovojev (amnionitis), prezgodnji razpok plodovih ovojev (prezgodnje odtekanje vode), prezgodni porod, nizka porodna teža, motnje razvoja ploda.

V primeru, da opazite spremembo v izcedku se o tem posvetujte s svojim ginekologom/porodničarjem.

Literatura:

Khaskheli, M., Baloch, S., Baloch, A. S., & Shah, S. G. S. (2021). Vaginal Discharge During

Pregnancy and Associated Adverse Maternal and Perinatal Outcomes. Pakistan Journal of Medical Sciences, 37(5), 1302–1308. https://doi.org/10.12669/pjms.37.5.4187

Rao, V. L., & Mahmood, T. (2020). Vaginal Discharge. Obstetrics, Gynaecology & Reproductive Medicine, 30(1), 11–18. doi:10.1016/j.ogrm.2019.10.004

Bagnall, P., & Rizzolo, D. (2017). Bacterial Vaginosis: A Practical Review. JAAPA : Official Journal of the American Academy of Physician Assistants, 30(12), 15–21. https://doi.org/10.1097/01.JAA.0000526770.60197.fa